|
narógati se |
knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narogovíliti se |
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nárok |
jur. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narókvica |
arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nárt |
anat. del noge pod gležnjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nárteks |
arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nártnik |
nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narúšiti |
nekoliko porušiti, razrušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
narvál |
zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga, Monodon monocerus; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nar... |
predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasajênost |
pog. nerazpoloženost, razdražljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasamáriti |
nižje pog. prevarati, ukaniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasánkati |
pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasedéti se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po sedenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasèk |
teh. vzporedni grebeni na pili:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasélje |
del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
naséljenec |
kdor se naseli na kakem nenaseljenem, redko naseljenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasíčati |
1. delati kaj {zelo} polno česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasičeváti |
1. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, jedi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasílen |
1. ki v odnosu do koga uporablja silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasílje |
dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasiljeváti |
1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasilováti |
1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasipálnik |
nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasipávati |
1. polniti kaj s čim sipkim, drobnim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasípnica |
agr. podolgovati posodi podoben del sejalnika, trosilnika za nasipanje semena, gnojila; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasítiti |
zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naskákati se |
s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naskòk |
1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti na posamezen vojaški objekt, manjšo skupino nasprotnikovih vojaških sil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasladílo |
knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslánjati |
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslávljati |
1. pisati naslov prejemnika pošiljke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédek |
knjiž., navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja; posledica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledíti |
1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnik |
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnji |
1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledováti |
star. 1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédstvo |
1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslíkati |
1. upodobiti kaj z barvami, navadno umetniško:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslíšati se |
nav. ekspr. 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasloníti |
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslovíti |
1. napisati naslov prejemnika pošiljke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslóvljenec |
1. prejemnik pošiljke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslóvnik |
1. prejemnik pošiljke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslúšati |
star. poslušati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nasméhniti se |
z izrazom obraza, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, radost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasméšek |
manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmíhati se |
z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno z le rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmúčati se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po smučanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasolíti |
posuti, natreti s soljo, navadno zaradi konzerviranja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasoljeváti |
posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasónčiti se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po sončenju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naspáti se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po spanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasplòh |
1. izraža splošno veljavnost povedanega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótek |
knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótje |
1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnoiménski |
v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnosméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasŕšiti |
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastáli |
ki je rezultat določenega postopka, dogajanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastáti se |
ekspr. v stanju, postajanju doseči veliko mero:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávek |
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastáviti |
1. dati, postaviti kaj v položaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávljati |
1. dajati, postavljati kaj v položaj; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávljenec |
nekdaj kdor je zaposlen {z odločbo}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastežáj |
navadno v zvezi z odpreti kolikor mogoče široko, popolnoma:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastíljati |
1. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastláti |
1. s polaganjem, trosenjem stelje pripraviti ležišče domačim živalim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastòp |
1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastópati |
1. prikazovati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastópek |
zastar. posledica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastopíti |
1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrádati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrán |
evfem., navadno v zvezi iti nastran iti na malo ali veliko potrebo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvídenje |
izraža pozdrav pri slovesu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naščepériti |
nav. ekspr. postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naščetíniti |
postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naščúvati |
povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našepetáti |
ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naškróbiti |
prepojiti s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našmínkati |
pog. naličiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našóbiti |
navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našópati |
nižje pog. 1. nagačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našopíriti |
postaviti v pokončen, štrleč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našpíčiti |
pog., ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našpíkati |
pog. napikati, nabosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštévanka |
knjiž. poštevanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštévati |
v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštímati |
nižje pog. naravnati, uravnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštudírati |
1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
našúntati |
nižje pog. nahujskati, naščuvati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natáknjenost |
ekspr. nerazpoloženost, razdražljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natalitéta |
število, ki pove, koliko {živih} otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánčen |
1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánkati |
pog. natočiti gorivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natánko |
1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategníti |
1. z vlečenjem povzročiti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategováti |
1. z vlečenjem povzročati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naték |
1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
46.169 46.269 46.369 46.469 46.569 46.669 46.769 46.869 46.969 47.069 
