|
nablebetáti |
slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nábob |
1. v Indiji muslimanski knez, pokrajinski namestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabòj |
1. s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabójnik |
voj. 1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabòr |
1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabórek |
1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabráti |
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrázdati |
narediti brazdi podobne zareze:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrbljáti |
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrbráti |
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékati |
postajati po obsegu večji; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékel |
1. ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrekljív |
sposoben nabrekniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékniti |
postati po obsegu večji; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrénkati |
ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrísati |
pog., ekspr. 1. premagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrít |
ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabuhlína |
izboklina na površini česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabútati |
1. ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacedíti |
1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacéhati se |
pog., ekspr. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacéjati |
pog., ekspr. v veliki količini dajati piti {alkoholno pijačo}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacépati |
s cepanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nácija |
publ. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest; narod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nacionalizírati |
1. spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena; podržaviti, podružbiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacúkati se |
pog., ekspr. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načárati |
po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načebljáti |
nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načenčáti |
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načéz |
pog., v zvezah: prevzeti delo načez brez merjenja, podrobnega obračuna; govoriti bolj načez na splošno, nedoločno; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načíčkanec |
slabš. olepšan, nalepotičen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načíčkati |
slabš. olepšati, nalepotičiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načín |
1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načofotáti se |
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po čofotanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕtati |
1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕten |
ki poteka po načrtu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načrtoválec |
knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načrtováti |
1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načvekáti |
slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nad |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadaljeváti |
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadáljnji |
1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjen |
sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjenost |
sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadàv |
zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadávek |
zastar. 1. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčasóven |
1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčlôvek |
1. po Nietzscheju človek, ki po moči, volji, duhu presega {navadnega} človeka:; m ed. in dv., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčúten |
knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdduhóvnik |
rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadhòd |
mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadír |
geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadivjáti se |
ekspr. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdizkústven |
knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdjàz |
psih., po Freudu nezavedna, družbena plast življenja človeka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadkapa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nadkòp |
mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadkríti |
knjiž. pokriti, zavarovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadlánka |
zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadléga |
1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadlegováti |
1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadléžen |
ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdmójster |
nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdoblást |
knjiž. {politična in gospodarska} oblast, ki je kaki oblasti nadrejena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoknáditi |
napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu; nadomestiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadolgočásiti |
ekspr. v veliki meri povzročiti komu dolgčas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadomestíti |
1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nadoméstnik |
star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoméščati |
1. začasno imeti položaj, funkcijo; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdosében |
ki presega posamezniku lastno, osebno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadpéti |
-pôjem; dov., vir: B; povezave:
|
|
nàdprijèm |
šport. prijem, navadno za drog, pri kateren sta palca rok na notranji strani:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdprostóren |
ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadrájsati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdrazúmski |
ki presega razumsko dojemanje, spoznavanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadražíti |
1. z draženjem povzročiti reakcijo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadrdráti |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdreálen |
knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdrealízem |
umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nadredíti |
narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadréjati |
delati, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdresníčen |
knjiž. ki presega področje resničnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadrevíti |
star. napoditi, nagnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadróben |
ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadróbnost |
kar za označitev česa ni bistveno, pomembno; podrobnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadŕsati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdsnóven |
knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdstránkarski |
ki obstaja, deluje neodvisno od političnih strank:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadstréšnica |
grad. na vse strani odprt prostor s streho na opornikih, nosilcih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadstrópje |
1. del stavbe med dvema stropoma od pritličja navzgor:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdstváren |
knjiž. ki presega področje stvarnega, konkretnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdškofíja |
naslov za pomembnejšo škofijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdtváren |
knjiž. ki presega področje tvarnega, snovnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadúhati se |
zadovoljiti svojo potrebo, željo po duhanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdvárstven |
jur., v zvezi nadvarstveno sodišče, nekdaj sodišče, ki nadzoruje izpolnjevanje dolžnosti varuhov, skrbnikov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvláda |
vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvládati |
doseči vodilen, gospodujoč položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvladováti |
imeti vodilen, gospodujoč položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvódje |
navt. razdalja med robom glavnega krova in znamenjem, do katerega se sme natovorjena ladja potopiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadvòz |
mostu podoben objekt za prehod vozil nad cesto, železniško progo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 
