|
munícija |
kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja; strelivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
municipalizácija |
jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muréna |
nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múrva |
drevo z napiljenimi listi ali njegov robidnici podoben sad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mústang |
1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múšec |
bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo; čužka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mušíca |
1. majhni muhi podobna žuželka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muškéta |
nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
múšnica |
strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mutánt |
biol. organizem, pri katerem se pojavi mutacija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mútast |
ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mutátis mutándis |
knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mutualízem |
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzéj |
ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
múzga |
agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzikánt |
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzikántar |
pog., ekspr. muzikant, godec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mužéven |
1. ki je v stanju, ko se pojavi pod lubjem v času rasti tekočina:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
m-da |
knjiž. izraža obotavljanje, pomislek, dvom:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
na |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ná |
1. izraža opozorilo na to, kar se da, daje:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nàa |
pog. 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabájati |
knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabásati |
nav. ekspr. 1. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabáva |
oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabesedíčiti |
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabijálnik |
1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabíksati |
pog. naloščiti, zloščiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálnica |
1. posoda, v kateri se kaj nabira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálnik |
1. zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za oddajanje pisem, sporočil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabirálništvo |
zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabírati |
1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nablebetáti |
slabš. reči, povedati veliko nespametnega, nepremišljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nábob |
1. v Indiji muslimanski knez, pokrajinski namestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabòj |
1. s smodnikom napolnjen, navadno kovinski tulec z vžigalno kapico in kroglo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabójnik |
voj. 1. trak iz nabojev, spojenih z gibljivimi členki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabòr |
1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti vojaških obveznikov za vojaško službo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nabórek |
1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabráti |
1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrázdati |
narediti brazdi podobne zareze:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrbljáti |
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrbráti |
ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékati |
postajati po obsegu večji; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékel |
1. ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrekljív |
sposoben nabrekniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrékniti |
postati po obsegu večji; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrénkati |
ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrísati |
pog., ekspr. 1. premagati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabrít |
ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabuhlína |
izboklina na površini česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nabútati |
1. ekspr. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacedíti |
1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacéhati se |
pog., ekspr. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacéjati |
pog., ekspr. v veliki količini dajati piti {alkoholno pijačo}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacépati |
s cepanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nácija |
publ. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest; narod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
nacionalizírati |
1. spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena; podržaviti, podružbiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nacúkati se |
pog., ekspr. napiti se {alkoholne pijače}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načárati |
po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načebljáti |
nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načenčáti |
ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načéz |
pog., v zvezah: prevzeti delo načez brez merjenja, podrobnega obračuna; govoriti bolj načez na splošno, nedoločno; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načíčkanec |
slabš. olepšan, nalepotičen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načíčkati |
slabš. olepšati, nalepotičiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načín |
1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načofotáti se |
ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po čofotanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕtati |
1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načŕten |
ki poteka po načrtu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načrtoválec |
knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načrtováti |
1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
načvekáti |
slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nad |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadaljeváti |
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadáljnji |
1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjen |
sposoben hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadárjenost |
sposobnost hitro, brez večjega napora pridobiti si potrebno znanje, spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadàv |
zastar. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadávek |
zastar. 1. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena; ara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčasóven |
1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčlôvek |
1. po Nietzscheju človek, ki po moči, volji, duhu presega {navadnega} človeka:; m ed. in dv., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdčúten |
knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdduhóvnik |
rel., nekdaj naslov za duhovnika, ki je nadrejen duhovnikom določenega področja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadhòd |
mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadír |
geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadivjáti se |
ekspr. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdizkústven |
knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdjàz |
psih., po Freudu nezavedna, družbena plast življenja človeka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadkapa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nadkòp |
mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadkríti |
knjiž. pokriti, zavarovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadlánka |
zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadléga |
1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadlegováti |
1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadléžen |
ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdmójster |
nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdoblást |
knjiž. {politična in gospodarska} oblast, ki je kaki oblasti nadrejena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoknáditi |
napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu; nadomestiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadolgočásiti |
ekspr. v veliki meri povzročiti komu dolgčas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadomestíti |
1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nadoméstnik |
star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
45.769 45.869 45.969 46.069 46.169 46.269 46.369 46.469 46.569 46.669 
