besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 46.201-46.300



možàt  nav. ekspr. 1. ki ima odločnost, pogum:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
možátiti se  ekspr. 1. postajati možat:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
moževáti  ekspr. moško se pogovarjati, razpravljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
možganovína  anat. podporno in žlahtno tkivo možganov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
možíti se  raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola 1. poročati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móžnar  1. okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
móžno  1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost uresničitve; mogoče:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
móžnosten  knjiž. mogoč, možen, potencialen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mráčnež  1. ekspr. kdor je negativno, neugodno razpoložen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrazílen  teh. ki povzroča nizko temperaturo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrazína  teh. mešanica ledu in določene soli, ki se pri raztapljanju ohladi in se uporablja za hlajenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrazljív  nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrčáti  oglašati se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕda  1. ekspr. nenaravne, spačene gube, poteze obraza, zlasti okrog ust in nosu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕditi se  ekspr. 1. dobivati nenaravne, spačene gube, poteze:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mréna  1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mrénast  podoben mreni1:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrést  1. zool. jajca dvoživk v kepah, vrvicah ali posamezno odložena v vodo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mréžast  1. po obliki podoben mreži:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrežekrílec  nav. mn., zool. žuželke, katerih krila imajo mrežasto razporejene žile, Neuroptera; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrgóditi  delati gube, poteze kot pri nezadovoljstvu, nejevolji:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrhovína  meso poginule živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕk  1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕk  1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrlìč  1. mrtev človek, zlasti do pogreba:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrnjáv  posnema glas mačke:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mróž  morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mršavéti  knjiž. postajati mršav:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕščiti  1. delati gube, poteze kot pri napetem razmišljanju, zaskrbljenosti, jezi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕšiti  1. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrtváščina  zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrtvášnica  stavba, prostor za mrliče do pokopa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrtvéti  1. postajati neobčutljiv, brezčuten:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrtvílo  1. nav. ekspr. stanje, ko se dejavnost na kakem področju, mestu ne opravlja ali opravlja v zelo majhni meri:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕva  1. posušena trava; seno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrzléti  knjiž., redko postajati mrzel, hladen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mŕzlica  1. drgetanje {mišic} z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  posnema glas goveda:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múckati se  1. pog. tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini; kosmatiti se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múčen  1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múčiti  1. namenoma povzročati telesne bolečine:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mudíti  1. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mudljív  redko počasen, obotavljiv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mudljívec  redko počasnež, obotavljavec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mudžahíd  v muslimanskem okolju kdor se z orožjem bori za uveljavitev svojih političnih idej:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
muezín  v muslimanskem okolju kdor kliče, poziva k molitvi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
múfa  teh. kratka cev za povezavo koncev dveh cevi ali palic:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muhálnik  priprava za odganjanje, pobijanje muh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múhast  1. ki spreminja svoje odločitve, odnos glede na trenutno razpoloženje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múk  1. posamezen glas pri mukanju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múkoma  knjiž. z veliko težavo, z velikim naporom:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mukotŕpen  star. poln trpljenja, težaven, mučen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múla  1. domača žival, neposredna potomka osla in kobile:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múla  pog. kazanje jeze, nejevolje, navadno z vztrajnim molkom; kujanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mulác  nar. zahodno razposajen, objesten nedorasel fant, deček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múlar  kdor se {poklicno} ukvarja z oskrbovanjem mul:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mularíja  pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múlast  pog., nav. slabš. neprijazen, nepriljuden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mulát  potomec pripadnika bele in pripadnika črne rase:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mulátka  potomka pripadnika bele in pripadnika črne rase:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múlček  pog. razposajen, objesten deček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múlčiti  agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múlec  1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múlj  drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múljast  poln mulja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múltinacionálka  žarg., v kapitalistični ekonomiki veliko podjetje, ki posluje v več državah; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mumificírati  s sušenjem in balzamiranjem delati kaj, zlasti truplo, odporno proti razpadanju:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múngo  zool., navadno v zvezi indijski mungo zlasti v Indiji živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, podganami, Herpestes edwardi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
munícija  kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja; strelivo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
municipalizácija  jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muréna  nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múrva  drevo z napiljenimi listi ali njegov robidnici podoben sad:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mústang  1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
múšec  bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo; čužka; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mušíca  1. majhni muhi podobna žuželka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muškéta  nekdaj puška z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
múšnica  strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mutánt  biol. organizem, pri katerem se pojavi mutacija:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mútast  ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mutátis mutándis  knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mutualízem  biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muzéj  ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
múzga  agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muzikánt  kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
muzikántar  pog., ekspr. muzikant, godec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mužéven  1. ki je v stanju, ko se pojavi pod lubjem v času rasti tekočina:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
m-da  knjiž. izraža obotavljanje, pomislek, dvom:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
na  I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná-, 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
  1. izraža opozorilo na to, kar se da, daje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
nàa  pog. 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabájati  knjiž. reči, povedati veliko, navadno neverjetnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabásati  nav. ekspr. 1. napolniti, natlačiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabáva  oskrba trgovine, podjetja z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabesedíčiti  ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabijálnik  1. nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabíksati  pog. naloščiti, zloščiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabirálnica  1. posoda, v kateri se kaj nabira:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabirálnik  1. zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za oddajanje pisem, sporočil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabirálništvo  zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nabírati  1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA