besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 45.601-45.700



màrsikàj  izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikàm  izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikdàj  izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikdó  izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikjé  izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mársovec  1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márš  1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrš  1. voj. povelje za začetek korakanja:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maršál  1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
maršalát  pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máršbataljón  voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maršírati  1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máršrúta  smer pohoda z natančnim načrtom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márter  nižje pog. trud, napor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martíni  gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Martini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínka  nekdaj puška, ki se polni z enim nabojem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Martínov  etn., v zvezah: Martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo; Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martinováti  etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínovka  metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínski  metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínščak  1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martirológij  rel. razpored zlasti mučencev v cerkvenem letu s kratkimi opisi njihovega življenja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mártrati  nižje pog. mučiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masáker  knjiž. pomor, pokol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masakrírati  knjiž. pomoriti, poklati:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máselnik  1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masêr  kdor se poklicno ukvarja z masažo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masêrka  ženska, ki se poklicno ukvarja z masažo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskêr  kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskírati  1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskíren  voj. s katerim se dela kaj podobno okolici in s tem neopazno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskóta  zlasti pri nekaterih poklicih žival, predmet, ki se mu pripisuje, da prinaša srečo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskulinizírati  1. lingv. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máskulinum  1. lingv. moški spol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslar  nar. dolenjsko počasen, okoren človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masláriti  nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maslárstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maslè  nar. počasen, okoren človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maslénec  1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslenica  knjiž., redko posoda za maslo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslovnik  gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masohíst  psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masohízem  psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masovík  žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mástiks  1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
mastodón  pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masturbácija  med. {spolno} samozadovoljevanje; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masturbírati  med. {spolno} samozadovoljevati se; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maščôba  trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašína  1. pog. stroj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašínca  1. nižje pog. aparat, strojček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašineríja  1. pog. sestav strojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašiníst  pog. kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji; strojnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máškara  1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mášništvo  rel. duhovniški poklic:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mát  šah. položaj v igri, v katerem se kralj ne more ubraniti napadu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mát  pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mátast  1. pog. omotičen, mlahav:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
match  šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev; dvoboj:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
materiál  1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
materiálije  knjiž. predmeti, izdelki in snovi, ki se uporabljajo pri kakem delu ali izdelavi česa:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máternica  1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mática  1. spolno razvita samica pri čebelah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mátičar  1. uslužbenec, pooblaščen za vodstvo matičnih knjig:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mátičarka  uslužbenka, pooblaščena za vodstvo matičnih knjig:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matíček  pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matíja  pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom; suha južina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matílda  v zvezah: pog., ekspr. matilda ga je pobrala umrl je; nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matinéja  1. dopoldanska kulturna prireditev, zlasti filmska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mátrati  nižje pog. mučiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matriarhát  soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji matere:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
matríca  1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matróna  1. pri starih Rimljanih poročena ženska iz višjih slojev družbe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máv  posnema glas mačke:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávec  z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávelj  bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávričast  po barvah podoben mavrici:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávšelj  igr. hazardna igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči dva vzetka, soigralci pa po enega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávzer  voj. 1. velika polavtomatska ali avtomatska pištola z lesenim tokom, ki se pri streljanju lahko uporablja kot kopito:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávžati  1. pog. drgniti, navadno s snegom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mázda  avtomobil japonske tovarne Mazda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mazíljenec  vznes. komur je bila podeljena {vladarska} oblast z maziljenjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mazúrka  poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máža  1. pog. mazilo, krema:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mažorétka  dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  posnema glas koze:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
meblírati  knjiž., redko opremiti {s pohištvom}:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mécati  zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mecén  kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mêčar  agr. fižol, katerega strok je podoben meču; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mêčarica  velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mêčast  podoben meču:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
méčica  mehki spodnji del uhlja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečílen  star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečílo  zastar. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečkáč  slabš. kdor počasi dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečkálast  slabš. ki počasi dela:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mečkáti  1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
med  I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd-, 1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
medálja  1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA