besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: po   zadetki: 45.569-45.668



máriborčan  pog. vlak, ki vozi v Maribor:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
márica  pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marijaníšče  v krščanskem okolju internat, navadno srednješolski, imenovan po Mariji:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Maríjin  v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maríjin  v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci;; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marímba  muz. ksilofonu podobno afriško glasbilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
marína  1. um. slika, na kateri je upodobljen morski motiv:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marínar  nižje pog. mornar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maríner  alp. reševalna priprava za prenašanje ali prevažanje ponesrečencev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maritímen  knjiž. morski, pomorski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markácija  barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
markacíst  alp. kdor dela, postavlja markacije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markánten  knjiž. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márker  šport. varnostna smuška vez tovarne Marker:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márket  trg. samopostrežna trgovina, samopostrežba; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marketéndar  nekdaj kdor vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marketéndarica  nekdaj ženska, ki vodi potujočo vojaško kantino v sklopu prateža; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márketing  publ. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
markírati  1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
markíren  ki se uporablja za markiranje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marksízem  filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mármor  kamnina, ki se da gladiti in se uporablja zlasti v kiparstvu in gradbeništvu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
marmorírati  z barvanjem delati kaj podobno marmorju:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maród  nižje pog., v povedni rabi bolan:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marodêr  nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marodêrstvo  nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marodírati  nižje pog. biti na bolniškem dopustu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márof  nižje pog. pristava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mároltovec  pog. član Akademske folklorne skupine France Marolt:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marsála  sladko vino iz na trti posušenega grozdja s Sicilije:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
marshallizírati  polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Márshallov  polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikàj  izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikàm  izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikdàj  izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikdó  izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrsikjé  izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mársovec  1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márš  1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
màrš  1. voj. povelje za začetek korakanja:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maršál  1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
maršalát  pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máršbataljón  voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maršírati  1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máršrúta  smer pohoda z natančnim načrtom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
márter  nižje pog. trud, napor:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martíni  gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Martini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínka  nekdaj puška, ki se polni z enim nabojem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Martínov  etn., v zvezah: Martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo; Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martinováti  etn. proslavljati pridelek, zlasti vinski, s pojedino na Martinovo nedeljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínovka  metal. peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínski  metal., v zvezah: martinski postopek postopek za pridobivanje jekla v martinovki; martinska peč martinovka; martinsko jeklo jeklo, ki se pridobiva v martinovki; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martínščak  1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
martirológij  rel. razpored zlasti mučencev v cerkvenem letu s kratkimi opisi njihovega življenja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mártrati  nižje pog. mučiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masáker  knjiž. pomor, pokol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masakrírati  knjiž. pomoriti, poklati:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máselnik  1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masêr  kdor se poklicno ukvarja z masažo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masêrka  ženska, ki se poklicno ukvarja z masažo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskêr  kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskírati  1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskíren  voj. s katerim se dela kaj podobno okolici in s tem neopazno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskóta  zlasti pri nekaterih poklicih žival, predmet, ki se mu pripisuje, da prinaša srečo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maskulinizírati  1. lingv. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máskulinum  1. lingv. moški spol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslar  nar. dolenjsko počasen, okoren človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masláriti  nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maslárstvo  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maslè  nar. počasen, okoren človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maslénec  1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslenica  knjiž., redko posoda za maslo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máslovnik  gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masohíst  psiht. kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masohízem  psiht. doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masovík  žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mástiks  1. kem. aromatična smola trišlje, ki se uporablja zlasti v medicini in industriji lepil:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
mastodón  pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masturbácija  med. {spolno} samozadovoljevanje; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
masturbírati  med. {spolno} samozadovoljevati se; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
maščôba  trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašína  1. pog. stroj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašínca  1. nižje pog. aparat, strojček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašineríja  1. pog. sestav strojev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mašiníst  pog. kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji; strojnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máškara  1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mášništvo  rel. duhovniški poklic:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mát  šah. položaj v igri, v katerem se kralj ne more ubraniti napadu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mát  pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mátast  1. pog. omotičen, mlahav:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
match  šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev; dvoboj:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
materiál  1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
materiálije  knjiž. predmeti, izdelki in snovi, ki se uporabljajo pri kakem delu ali izdelavi česa:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
máternica  1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
mática  1. spolno razvita samica pri čebelah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mátičar  1. uslužbenec, pooblaščen za vodstvo matičnih knjig:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mátičarka  uslužbenka, pooblaščena za vodstvo matičnih knjig:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matíček  pog. izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matíja  pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom; suha južina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
matílda  v zvezah: pog., ekspr. matilda ga je pobrala umrl je; nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   45.069 45.169 45.269 45.369 45.469 45.569 45.669 45.769 45.869 45.969  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA