izráznik |
knjiž., redko izpovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrážati |
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izraževálec |
knjiž. izpovedovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrekljív |
ki se da izreči, povedati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrentáčiti |
ekspr. grobo, zadirčno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrézanka |
iz papirja ali podobnega ploskega materiala izrezana podoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrezovánka |
pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrínjenec |
ekspr. kdor je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrínjenost |
nav. ekspr. stanje človeka, ki je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrísati |
1. končno, v podrobnostih izoblikovati risbo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrisováti |
končno, v podrobnostih oblikovati risbo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročílnica |
adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika; dobavnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročílo |
kar se je iz preteklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izséka |
star. poseka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsekováti |
s sekanjem v celoti, popolnoma odstranjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izselíti |
povzročiti, da kdo zapusti svoje bivališče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izseljeváti |
povzročati, da kdo zapusti svoje bivališče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsévnost |
fiz. sposobnost izsevanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsíkati |
knjiž., ekspr. z jeznim govorjenjem pokazati komu svoje nezadovoljstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izslédek |
kar predstavlja posledico raziskovanja, raziskovalnega dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsledíti |
1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsledováti |
1. lov. iti po sledi do mesta, kjer je divjad:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izslíkati |
zastar. poslikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsmejáti |
knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsrébati |
s srebanjem izpiti, pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstókati |
ekspr., redko stokajoč reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstrádati |
nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstrelíti |
1. potisniti izstrelek iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstreljeváti |
1. potiskati izstrelke iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izšepetáti |
šepetaje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izšóbiti |
navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztakníti |
1. s potegom spraviti kaj iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztegníti |
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztegováti |
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
iztepáč |
loparju podobna {pletena} priprava za iztepanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztérjati |
1. doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izterjeváti |
1. dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztézen |
knjiž. na katerem se mišice ob upogibu iztegnejo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztíkati |
1. s potegom spravljati kaj iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztíriti |
1. povzročiti, da vozilo ni več na tiru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztírjati |
povzročati, da vozilo ni več na tiru:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztírjenec |
ekspr. kdor ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztiskáč |
kozm. žlički podobna priprava z luknjico v sredi za iztiskanje ogrcev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztiščáti |
nav. ekspr. s težavo reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztoževáti |
s tožbo dosegati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztožíti |
s tožbo doseči, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztrebína |
nav. mn., vet. ovojnice ploda, ki se po porodu izločijo iz maternice; trebilo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztrobezljáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iztróšiti |
publ. porabiti, izčrpati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
iztúhtati |
pog. izmisliti si, domisliti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
iztulíti |
ekspr. glasno izraziti svoja čustva, razpoloženje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izučíti |
1. usposobiti koga za opravljanje določenega poklica, zlasti fizičnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izúm |
kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izumetníčiti |
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izúmiti |
1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izúmljati |
1. delati, ustvarjati kaj novega, zlasti na tehničnem področju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izúriti |
z vajo, ponavljanjem usposobiti koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izústiti |
ekspr. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvajálec |
1. kdor umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvajálka |
1. ženska, ki umetniško poustvarja zlasti glasbeno delo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvájati |
1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvažálen |
mont. ki se uporablja za spravljanje rude, premoga iz rudnika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvéden |
1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvedênka |
1. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvédeti |
seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ízven |
z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ízvenekonómski |
publ. negospodarski, neekonomski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ízvensóden |
jur. ki se opravi brez posredovanja sodišča:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ízven... |
za izražanje položaja; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvès |
alp. položaj, v katerem so roke in noge pri steni, telo pa zelo odmaknjeno od nje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvések |
znamenje, tabla, postavljena navadno pravokotno na stavbo, ki kaže na kako obrtno dejavnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvêsti |
1. napraviti, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvestítelj |
zastar. poročevalec, obveščevalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvéstje |
šol. šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; letno poročilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvéstnost |
zastar. neizpodbitnost, nedvomnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvíd |
1. med. podatki o klinični, laboratorijski preiskavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvídnica |
1. skupina vojakov, ki z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvídnik |
kdor z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvihráti se |
ekspr. burno z dejanji izraziti svojo jezo, razposajenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvír |
1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvírati |
1. prihajati, pritekati iz zemlje na površje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvírek |
voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvírnež |
ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvléček |
1. trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvléči |
1. z vlečenjem, potegovanjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvohljáti |
ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvohúniti |
ekspr. s prikritim poizvedovanjem izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvóšček |
kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvŕsten |
1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvrševálec |
knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvrševáti |
publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvršílec |
knjiž. kdor kaj izpolni, izvede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvršílnost |
knjiž., redko izpolnljivost, izvedljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvršítelj |
kdor kaj izpolni, izvede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvršíti |
1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvršljív |
knjiž. izpolnljiv, izvedljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvršljívost |
knjiž. izpolnljivost, izvedljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvŕšnik |
pog. 1. med narodnoosvobodilnim bojem član izvršnega odbora Osvobodilne fronte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvŕšnost |
knjiž., redko izpolnljivost, izvedljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvŕženka |
slabš. nemoralna, pokvarjena ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|