|
intróitus |
rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše, vstopni spev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intronizácija |
knjiž. podelitev, priznanje visoke cerkvene službe ali vladarske oblasti s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličenje, umestitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intronizírati |
knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intuícija |
neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intuicionízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je intuicija glavni vir spoznanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intuitivízem |
knjiž. uveljavljanje, poudarjanje intuicije v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intuitívnost |
sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invaginácija |
med. pojav, da se črevo uviha samo vase:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invalíd |
kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invalíden |
ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventár |
1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventarizírati |
ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventúra |
popisovanje blaga v zalogi na določen dan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
investícija |
1. uporaba denarja za povečanje premoženja, naložba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
investírati |
1. uporabiti denar za povečanje premoženja; vložiti, naložiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
investítor |
1. oseba ali podjetje, ki investira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
investitúra |
1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
invokácija |
lit. prošnja muzi pesništva za pomoč, navadno v uvodnem delu epa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
involúcija |
1. knjiž. postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inženíring |
publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
in biánco |
adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìn... |
pred l, m, n, r ì..., pred p ìm..., za izražanje nasprotja, zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
in... |
pred l, m, n, r i.., pred p im... za izražanje gibanja navznoter ali stanja znotraj česa:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ionizírati |
fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ip |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
ipsácija |
med. {spolno} samozadovoljevanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìracionalízem |
1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iredentízem |
za pripadnike nasprotne države politično gibanje za priključitev ozemlja z narodno manjšino k matični državi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ìrelevánten |
knjiž. nepomemben, postranski, nebistven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìreverzibílen |
knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ironíja |
1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ironizírati |
izražati negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovati se, smešiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ískrast |
redko podoben iskri:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskrén |
1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ískrnica |
zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íspa |
nar. podstrešje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istočásen |
ki se pojavi, poteka ob istem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoréčje |
lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istórija |
1. star. zgodba, povest:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istovérec |
knjiž. kdor je iste vere, veroizpovedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
istoznáčen |
zastar. istopomenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ítak |
1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
italijánka |
1. pog. kar je po izvoru iz Italije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
italijánstvo |
državna in politična pripadnost k Italiji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
italofíl |
kdor se navdušuje za italijansko politiko ali kulturo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iterácija |
1. lit. večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; ponovitev, ponavljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íterativen |
lingv. ki izraža ponavljajoče se dejanje; ponavljalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
itinerár |
knjiž. popis potovanja, potopis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
itisón |
talna obloga, pri kateri so petlje iz lasaste preje všite v podlago:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íva |
bot. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi, Salix caprea:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íverka |
pog. iverna plošča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ívje |
snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na drevju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ívnat |
pokrit z ivjem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbarantáti |
pog. s pogajanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbesnéti |
navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbévskati |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbirálnik |
1. ptt priprava v avtomatski telefonski centrali, s katero se vzpostavi zveza med dvema aparatoma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbírek |
kar ostane po izbiranju, navadno slabše kakovosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbiseríti |
knjiž. narediti kaj podobno biseru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izblebetáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbojeváti |
1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izboklína |
kar je na ravni površini navzgor, navzven ukrivljeno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbóljšati |
1. povzročiti, da kaj postane boljše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izboljševáti |
1. povzročati, da kaj postane boljše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbrbljáti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbrbráti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izbrkljáti |
pog. izbrskati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbrúndati |
ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbúljiti |
v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbúnčiti |
ekspr. potisniti kaj navzven v obliki bunke, bunčice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izcedíti |
1. povzročiti, da se kaj izloči, odteče iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcéjati |
1. počasi, v majhnih količinah izločati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcímiti se |
ekspr. {počasi} nastati, razviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcizéti |
zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcóprati |
pog. pričarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcúkati |
pog. izpuliti, izvleči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcúzati |
pog. izsesati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčebljáti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčeljustáti |
slabš. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčenčáti |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčesnáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčiščeváti |
knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčívkati |
ekspr. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izčŕpen |
ki upošteva, zajema kaj v celoti, zlasti vse bistveno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izčvekáti |
slabš. nepremišljeno reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izdajálec |
1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdajálka |
1. ženska, ki sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali ji je zaupano, z namenom škodovati komu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdájati |
1. sporočati nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdájnica |
1. adm. listina, ki navaja količino materiala, oddanega v uporabo; oddajnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdánek |
petr. kamnina ali ruda, ki je na zemeljskem površju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdátek |
nav. mn. vsota denarja, ki se izda, porabi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdáti |
1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdélati |
1. dati čemu dokončno obliko, podobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdelováti |
1. dajati čemu dokončno obliko, podobo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdiferencírati |
publ. povzročiti razlike v čem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izdírati |
z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdírjati se |
z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdréti |
z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izdristíti |
star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ízem |
nav. mn., ekspr. poljubna novejša, zlasti literarna, umetnostna, filozofska smer:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 
