hrop |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
hŕr |
posnema glas pri smrčanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕsk |
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕst |
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕšiti se |
nar. štajersko bahati se, postavljati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hŕt |
velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgim, ozkim gobcem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hruméti |
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúp |
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúpen |
1. poln hrupa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrupéti |
knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánčevje |
um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki narezanega hrustanca:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánec |
trdno, prožno oporno tkivo v človeškem ali živalskem organizmu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustávka |
pozna debela češnja s trdim mesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúšč |
nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hruščáti |
ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúškast |
podoben hruški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrúti |
nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrvàt |
pog. kar je po izvoru s Hrvatskega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hržíca |
nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
htónski |
v zvezi htonsko božanstvo, v grški mitologiji božanstvo, ki živi v podzemlju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
húba |
1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15-20 ha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
hudíč |
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudičaríja |
pog. 1. slabš. navlaka, krama:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudôben |
ki drugim želi in povzroča slabo, hudo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudoúrnik |
1. gorski potok z zelo velikim padcem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
huhú |
1. posnema glas sove, tuljenje, hud jok:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hújskati |
spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hújšati |
postajati suh:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hùk |
posnema glas pri kolcanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
húla |
zastar. rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu; grbina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hulahop |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
hulahúpke |
pog. hulahup nogavice:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
huligán |
mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
húlja |
zastar. potuhnjenec, podlež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
humán |
1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
humanízem |
1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
humánost |
lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človečnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
húmbug |
knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
humerál |
rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena; amikt:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
humór |
1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hùp |
posnema glas pri kolcanju:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
húpati |
dajati signale s hupo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hurá |
izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hvála |
1. ugotavljanje, poudarjanje pozitivnih lastnosti česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hvaléžen |
1. ki se zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hválnica |
1. lit. pesem v počastitev, hvalo česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hvatán |
zool. južnoameriška opica s tankimi in dolgimi sprednjimi končinami in dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje, Ateles:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íbarica |
pog. ibar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íbržnik |
nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ideálen |
1. ki se navdušuje za ideale in se ravna po njih, plemenit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
idealíst |
1. kdor se navdušuje za ideale in se ravna po njih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
idealízem |
1. navdušenje za ideale in ravnanje po njih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ideálnež |
ekspr. kdor se navdušuje za ideale in se ravna po njih; idealist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
idéntičen |
1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema z drugim, ne razlikuje od drugega; istoveten, enak:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
identitéta |
jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki, istovetnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ideografíja |
arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov, podobopis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ideográm |
arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
idíla |
1. lit. lirsko-epsko delo, ki opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
idiotízem |
1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
idól |
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kip, podoba, ki predstavlja kak ideal, božanstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
igálka |
bot. zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti; Blagajev volčin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ígla |
1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iglíca |
teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake priprave, naprave:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
ígličast |
1. podoben iglici:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iglokóžec |
nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íglu |
v eskimskem okolju bivališče iz snega v obliki kupole:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ígor |
agr. krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
igráča |
1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
igráčast |
nav. ekspr. podoben igrači:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
igráčkast |
nav. ekspr. podoben igrački:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
igrálec |
1. kdor se ukvarja, navadno poklicno; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
igrálnica |
1. zlasti v zahodnih deželah podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo hazardnih iger:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
igráti |
1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
igríšče |
prostor za športne igre:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íhaha |
posnema glas konja:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ihtióza |
med. kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice, ribja koža; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ihtiozáver |
pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ikebána |
skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ikóna |
v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
ikonoklázem |
zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íkra |
1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
íks |
ekspr. 1. katerikoli, poljuben:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íksast |
ekspr. po obliki podoben črki X:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íktičen |
nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ìlegála |
organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íleus |
med. delna ali popolna neprehodnost črevesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ilirízem |
v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iljúšin |
sovjetsko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ílovica |
težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ilustrácija |
1. risba, slika kot pojasnilo, okras {tiskanega} besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iluzóren |
1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
imaginízem |
lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
imagízem |
lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
imé |
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
imenítništvo |
knjiž., redko plemstvo, gospoda:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iménoma |
knjiž. z imenom, po imenu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
imenoválec |
1. mat. število pod ulomkovo črto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
imerzíja |
1. fiz. potopitev objektiva mikroskopa in preparata v določeno tekočino, da bi se izboljšala povečava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
imidž |
žarg. videz, zunanja podoba, ustvarjena zlasti z načinom oblačenja, vedenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
iminénten |
knjiž. neposreden, bližnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|