|
gobezdáški |
pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdáti |
pog., slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdàv |
pog., slabš. ki {rad} veliko, predrzno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdávec |
pog., slabš. kdor {rad} veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdávost |
pog., slabš. lastnost človeka, ki {rad} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdúlja |
pog., slabš. ženska, ki {rada} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gódec |
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góden |
primeren, sposoben za kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
godíti |
povzročati, da postane kaj godno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gódlja |
1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gódljast |
ekspr. podoben godlji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godnéti |
redko postajati goden:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godníti se |
redko postajati goden:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
godnjáti |
star. povzročati, da postane kaj godno; goditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gódov |
nar., v povedni rabi ki ima, praznuje god:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gofljáč |
pog., slabš. kdor veliko, predrzno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gofljáti |
pog., slabš. veliko, predrzno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gojíti |
1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gójzarica |
nav. mn. močen čevelj, navadno okovan, zlasti za hojo po hribih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gójzar |
nav. mn. močen čevelj, navadno okovan, zlasti za hojo po hribih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gókárt |
šport. 1. majhen dirkalni avtomobil s šasijo iz jeklenih cevi, navadno brez karoserije in menjalnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gól |
šport. cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo, vrata:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golák |
knjiž., redko gol, neporasel hrib; golec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golázen |
manjše, odpor, gnus vzbujajoče živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólding |
agr. hmelj, ki bujno raste in daje pivu posebno aromo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gôlec |
1. gol, neporasel hrib:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goléti |
redko postajati gol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólf |
športna igra na prostem, pri kateri spravljajo igralci krogle v jamice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golíca |
1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goličàv |
neporasel ali deloma porasel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goličáva |
neporasel ali deloma porasel svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golíčiti |
gozd. posekati {gozd} do golega, do čistega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golída |
posoda za molžo, navadno z enim ušesom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golílen |
ki se uporablja za goljenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golílnik |
elektr. kleščam podobno orodje za odstranjevanje izolirne prevleke z žice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goljáva |
neporasel ali deloma porasel svet:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólk |
zastar., navadno v zvezi z molk govorjenje, pripovedovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólman |
šport. igralec, ki brani gol; vratar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golóbčkati se |
ekspr. poljubljati se, ljubkovati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golobnják |
zaprt prostor za golobe, včasih podoben hišici:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golobrád |
ki ima golo, neporaščeno brado:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golokóžen |
ki ima golo, neporaščeno kožo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gololédica |
zastar. poledica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golomíšiti |
redko slepomišiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golonág |
star. popolnoma, čisto nag; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golopŕs |
nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golorít |
ekspr. ki ima golo, nepokrito zadnjico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golorítec |
ekspr. kdor ima golo, nepokrito zadnjico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golorók |
ki ima gole, nepokrite roke:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólovec |
star. gol, neporasel hrib:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólša |
1. bolezensko povečana žleza ščitnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólšarica |
nav. mn., zool. majhne, ploščate sladkovodne ribe z zelo izbočenim spodnjim sprednjim delom telesa, Gasteropelecidae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gólšavost |
bolezensko povečanje žleze ščitnice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goltáč |
slabš., redko požrešnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goltáj |
star. požirek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goltàv |
star. požrešen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goltávec |
star. požrešnež; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goltljáj |
ekspr., redko požirek, grižljaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góltnež |
slabš., redko požrešnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góltnost |
slabš., redko požrešnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gomíla |
1. knjiž. pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan; grob:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gomílast |
ekspr. podoben gomili:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gomólj |
odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gomóljast |
podoben gomolju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gomóljčen |
bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gomoljíka |
bot. užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem, Tuber:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Gomóra |
po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonáda |
nav. mn., biol. del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolna žleza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonílec |
knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonílen |
1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonílka |
teh. del priprave, s katero se kaj goni, poganja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goníti |
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonôba |
zastar. uničenje, poguba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonôben |
zastar. uničujoč, poguben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonobíti |
star. uničevati, pogubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonohorízem |
biol. enospolnost; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonokók |
med. mikrob, ki povzroča gonorejo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gonoréja |
med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom, kapavica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gónta |
zastar. kalana deščica za pokrivanje streh; skodla; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gôra |
1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gôrast |
ekspr. po velikosti podoben gori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorčíčnica |
redko posoda za gorčico; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorečíca |
nar. pekoč občutek v želodcu ali požiralniku; zgaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorgóna |
v grški mitologiji vsako od treh ženskih bitij s kačami namesto las in s pogledom, ob katerem človek okamni; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gôri |
1. izraža stanje ali položaj na višjem kraju,; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goríla |
1. največja človeku podobna opica, ki živi v tropski Afriki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorívo |
gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gorjánski |
nanašajoč se na gorjance ali gorato pokrajino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
górnik |
bot., navadno v zvezi zimzeleni gornik brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goropís |
geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja; orografija; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goróvje |
v zaključeno celoto povezane gore:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gôrstvo |
v zaključeno celoto povezana gorovja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
górščina |
zgod., v fevdalizmu podložniška dajatev gorskemu gospodu, navadno mošt ali vino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gosénica |
1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goséničast |
podoben gosenici:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goséničav |
redko poln gosenic:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospá |
1. spoštljivo naslov za odraslo žensko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gospíca |
zastar. gospodična:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gòst |
1. kdor je kam povabljen in pogoščen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostéti |
knjiž., redko postajati {bolj} gost; gostiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 
