|
dopolnjevánje |
glagolnik od dopolnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjevánka |
uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi {nov} pomen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjeváti |
1. dajati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovana slovenska pisca sta odbrala pomensko dopolnjujoča se izraza.
|
|
dopólnočen |
nanašajoč se na čas do polnoči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dopolnováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dopolovičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dopolzéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
dopoméniti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
dopómniti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dopomôči |
redko pomagati, pripomoči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopopolnilo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zbirka vsebuje tudi veliko animacij, ki jih je možno uporabiti in je priročno dopopolnilo k učbeniku.
|
|
dopopolniti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dopoprati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poskusimo in po potrebi dosolimo in dopopramo ter malce osladimo.
|
|
doposláti |
zastar. 1. dodatno, zraven poslati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopošíljanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dopošiljátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dopošíljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dopošiljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dopotópen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dopotovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dopótovanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dopotováti |
potujoč priti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dopóved |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dopovedan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekaj od tega smo imeli na faksu in tam nam je bilo to jasno dopovedano, da kljub vsemu znanju (in Slovenci imamo zelo dobre raziskovalce na tem področju) nismo sposobni narediti še niti računalniškega prevajanja, kaj šele da bi računalnik "razumel" kar piše.
|
|
dopovédati |
1. s pripovedovanjem pojasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovedávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dopovédek |
-dka; m, vir: B; povezave:
|
|
dopovéden |
redko razumljiv, jasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovédkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dopovedljív |
ki se da dopovedati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovedljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dopovednost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dopovedoválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dopovedoválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dopovedoválnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dopovedovan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dopovedovánje |
glagolnik od dopovedovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovedováti |
s pripovedovanjem pojasnjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopovedujoče |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dopoznáti |
-znám; dov., vir: B; povezave:
|
|
dopripovédati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
dospómniti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
dostopoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raznolike varnostne in komunikacijske potrebe so podprte z izbiro načina delovanja naprave, ki lahko deluje kot usmerjevalnik, brezžična dostopovna točka ali odjemalec.
|
|
doupokojitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dousposabljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za povečanje konkurenčne sposobnosti podjetij v Podravju pripravlja različne programe preusposabljanja in dousposabljanja zaposlenih in brezposelnih.
|
|
dousposabljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani analize kažejo na povečanje števila ur naravoslovja, ki ga lahko ob opravljenem izpopolnjevanju poučujejo med drugim tudi učitelji biologije, na povečan obseg ur zemljepisa in zgodovine, ki ga bodo v večjem deležu lahko pokrili presežki pri spoznavanju družbe, letno povečan obseg ur tujih jezikov (tudi na račun zgodnjega poučevanja tujih jezikov na razredni stopnji), za kar se učitelji razrednega pouka že dousposabljajo.
|
|
dousposobitev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Programi so namenjeni pomoči presežnim delavcem pri ponovni določitvi njihove poklicne kariere in sofinanciranju njihove dousposobitve ali preusposobitve v skladu s potrebami trga delovne sile ter subven-cioniranju dela stroškov invalidskim podjetjem.
|
|
dousposobiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripadniki enote bodo sedaj imeli možnost, da se še bolj natančno seznanijo z lastnostmi vozila ter dousposobijo vzdrževalce in voznike valukov pred operativno uporabo vozil, izdelanih v ravenskem podjetju STO.
|
|
dousposobljenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dousposobljevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za te kvalifikacijske ukrepe je potrebno individualno razviti telemedijski management, teledelovno organizacijo, medijske kompetence, ki vsebujejo potrebne dousposobljevalne vsebine.
|
|
dovtipováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
dravskopóljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drépônk |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drinopoljski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnogospodarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnopodjetniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnopor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drôbnoposéstniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drobnopoteznost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugačespolen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ha, ha impotenten, nesposoben vspostavit normalnega stika z drugačespolnim človekom, paranoičen, shizofrenik...
|
|
drugačnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugopodpisan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugopodpisani |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot prvopogodbeno stanko ter OBČINO OSILNICA kot drugopogodbena stranka
|
|
drugopólt |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugopólten |
ki je druge polti, rase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugopomemben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugopostavljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugopostavljena |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugopostavljeni |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúgopoténčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugospôlen |
nanašajoč se na drug, nasprotni spol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugospôlnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drugospôlnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugotnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družabnoposvetovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúžbenogospodárski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenopolítičen |
nanašajoč se na politično življenje družbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenopotreben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenopovezovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenospolen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družinskopolitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
držávnogospodárski |
nanašajoč se na državno gospodarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držávnomonopólen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
držávnomonopolístičen |
nanašajoč se na državni monopol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
držávnopolicíjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
držávnopolítičen |
nanašajoč se na državno politiko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnoposloven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državnopotrditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot vedno, ko gre za družbeni položaj slovenščine, vprašanja presegajo stroko in se uveljavljajo v svoji temeljni narodo- in danes tudi državnopotrditveni vlogi.
|
|
državopotopen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
duchampovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
duhapóln |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
duhapólnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
duhovnikpoet |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
duhovnopolitičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
duhovnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901 
