|
díngi |
ž neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Danes zjutraj, na sidru si skuham kofe počasi pijem v kokpitu razmišljam kako se bom lotil dela, Haffiman mi je sam pomudil agregat, daje elektriko 220 voltov, da lahko vrtam na bormašino, celi čas, ko pijem koffe) mi nekaj manjka, gledam kako stoji Bea med drugimi jadrnicami, vse ok sidru in sidrna boja tudi, pa mi vseeno nekaj ne štima, medtem sem opravil vse biološke potrebe kar od zadaj na Bei, pijem počasi kavo dalje, medtem vstane tudi Aleš si dela zajtrk, ko omeni, da gre na kopno, kopno!!!...takrat mi v glavi zašumi DINGI pogledam za Beo ni čolna ni motorja, še ne dojamem, še gledam za barko, ne dingija ni, se kar sesedem,
saj je res da se med jadralci skozi opozarja, da kradejo, prav zato sem se premaknil iz Tahitija v vas Taina, da bom bolj varen, groza dingi so nama ukradli, po glavi se mi vrtijo tisoči evrov, ki jih bo treba dati za novi čoln in motor in to tukaj v Polineziji, ki je vse trikrat dražje, kje bom dobil toliko evrov tri še rajši, da stane štiri tisočake, ne paše mi zajtrk, skuham si še eno kavo.
|
dosedajšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SV-je so začeli sposobnejši radioamaterji v Sloveniji hitro sestavljati in jih postavljati na vozlišča namesto dosedajšnjih počasnejših TNC-jev.
|
|
drdrajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Počasi v zvočni prostor drsi zvok drdrajočega vlaka.
|
|
drogica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fora je v tem, da se že nekaj časa prej nism počutla dobro-ampak to si je tako težko priznat-vmes je blo tut nekej drogice, pravzaprav že kr nekej časa sm se ukvarjala s tem sranjem, ki me je počasi ubijalo..me delalo manj aktivno, kot sem bila navajena.
|
|
drugoizvoljenka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri naslednji snubitvi je žal kupil mačka v žaklju, ni preverjal pred poroko in se je šele potem, z drugoizvoljenko počasi moral sprijazniti z dejstvom, da otrok ne bo.
|
|
duhica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moja partnerica je duhica [:o)], sam sexat ne morva, kar me počas že tako žalosti, da jo bom pomoje kar na nogo dal (sam me skrbi, če se mi bo maščevala).
|
|
dušnosuženjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še dobro, da se izpod starosistemskega dušnosuženjskega jarma počasi osamosvajajo tudi ljudje in se na ta način odtujujejo od starega in približujejo naprednemu (krščanski) Evropi in svetu.
|
|
dvigajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podoba, ki so si jo o terenskih vozilih ustvarili zanesenjaki, željni prah dvigajočega drvenja po zapuščenih stezah, počasi bledi.
|
|
glén |
drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gráve |
muz., označba za hitrost in izraz izvajanja počasi in težko; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hírati |
postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homedráti |
ekspr. počasi, nerodno hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hválnica |
1. lit. pesem v počastitev, hvalo česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izcéjati |
1. počasi, v majhnih količinah izločati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcímiti se |
ekspr. {počasi} nastati, razviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izcizéti |
zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izhírati |
postati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
kasnè |
knjiž. počasnež, zamudnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klamáti |
1. ekspr. počasi, nerodno hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klapáti |
ekspr. počasi, okorno stopati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klempáti |
ekspr. počasi, okorno stopati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kljúsati |
ekspr. počasi, okorno stopati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
koracáti |
ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kràp |
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krévs |
slabš., redko človek, ki počasi, težko hodi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krévsa |
slabš. človek, ki počasi, težko hodi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krevsáti |
ekspr. počasi, težko hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krevsè |
slabš. človek, ki počasi, težko hodi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krevsè |
slabš. človek, ki počasi, težko hodi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
króničen |
ki se počasi razvija in dolgo traja, se ponavlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ledeník |
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
légnat |
star., v prislovni rabi, v zvezi z z lagodno, počasi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ležêren |
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden, počasen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máslar |
nar. dolenjsko počasen, okoren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
masláriti |
nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maslè |
nar. počasen, okoren človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mečkáč |
slabš. kdor počasi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mečkálast |
slabš. ki počasi dela:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mezéti |
s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
méziti se |
nar. štajersko počasi, komaj zaznavno se premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mlákar |
nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
motovíliti |
1. delati kaj, navadno počasi, nerodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mudljív |
redko počasen, obotavljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mudljívec |
redko počasnež, obotavljavec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múlj |
drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadléga |
1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napóta |
1. navadno v zvezi delati napoto, biti v napoto, za napoto s prisotnostjo povzročati, da kdo ne more opravljati svojega dela ali da ga opravlja težje, počasneje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nespéšen |
zastar. počasen, zamuden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óda |
lit. lirska pesem, navadno v počastitev, hvalo česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odcedíti |
počasi odliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odcéjati |
počasi odlivati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odklamáti |
ekspr. počasi, nerodno oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odklobuštráti |
ekspr. počasi, okorno oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odkoracáti |
ekspr. oditi z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odkrevsáti |
ekspr. počasi, težko oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odmotovíliti |
ekspr. počasi, nerodno oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odstáven |
v zvezah: avt. odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; žel. odstavni tir tir za železniška vozila, ki so za določen čas izločena iz prometa; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odšvedráti |
ekspr. oditi z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odtávati |
počasi, z negotovo hojo oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pavána |
star, počasen španski ples v dvodobnem taktu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
perjáničar |
zool. maločlenar, ki živi v družinah, pritrjen na kamenju ali vodnih rastlinah v stoječih ali počasi tekočih vodah, Plumatella repens; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
péšati |
1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pijúckati |
ekspr. počasi, v manjših požirkih piti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pitálnik |
agr. priprava za krmljenje, pri kateri hrana počasi sama priteka, se vsipa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pôcar |
pog., slabš. počasen, nespreten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počáščati |
knjiž. večkrat počastiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počaščênje |
knjiž., redko počastitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počeščênje |
glagolnik od počastiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polonéza |
počasnejši, slovesen poljski ples v tričetrtinskem taktu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
polzéti |
1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poznè |
knjiž. počasnež, zamudnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
požulíti |
ekspr. počasi pojesti ali popiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekrevsáti |
ekspr. počasi, težko prehoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
premotovíliti se |
ekspr. počasi, nerodno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pricíncati |
slabš. počasi priti ali pripeljati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priklamáti |
ekspr. počasi, okorno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prikoracáti |
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prikrevsáti |
ekspr. priti s počasnimi, težkimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primezéti |
zelo počasi in v majhni količini priteči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primígati |
ekspr. počasi, okorno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
primotovíliti |
ekspr. počasi, nerodno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prišvedráti |
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritacáti |
ekspr. počasi, okorno priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pritávati |
počasi, z negotovo hojo priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rázoven |
šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rúmba |
počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sálva |
istočasna izstrelitev nabojev iz več topov, pušk v pozdrav ali počastitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sarabánda |
počasen španski ples v tridobnem taktu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sklédnica |
zool., navadno v zvezi evropska močvirska sklednica v stoječih ali počasi tekočih vodah živeča želva z rumenimi pegami na oklepu, Emys orbicularis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slowfox |
počasni fokstrot; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
somán |
kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
spolzéti |
1. počasi se premakniti, steči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sprehájati se |
počasi, umirjeno hoditi za razgibanje, oddih, navadno na prostem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
| |
1 101 201 
