|
šepetálkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
šepetálnica |
gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šepetálski |
nanašajoč se na šepetalce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šepetánje |
glagolnik od šepetati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šepetáti |
1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šepetàv |
šepetajoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepetánje |
glagolnik od šklepetati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepetáti |
dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šklepetàv |
ekspr. ki {rad} šklepeta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škrepetánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
škrepetáti |
redko šklepetati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škripetáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
škrpêta |
nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
špetál |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
špetánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
tapéta |
prevleka za stene, pohištvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tapétar |
kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tapet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tapétarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
tepetáti |
star. teptati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tlepetáti |
-ám tudi -éčem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
trepetáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
trepetáča |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
trepetálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
trepetánje |
glagolnik od trepetati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trepetáti |
1. tresti se od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trepetàv |
1. ki trepeta, miglja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trepetávec |
-vca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
trepetávica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
trepetávka |
nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trepetávost |
1. lastnost, značilnost trepetavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trompéta |
nižje pog. trobenta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upetáti |
ekspr. uiti, oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
videotapeta |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
všepetáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
všepetávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vzlepetáti |
zastar. zafrfotati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrepetajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vztrepetánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vztrepetáti |
1. stresti se od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrepetávanje |
glagolnik od vztrepetavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrepetávati |
1. stresati se od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacepetáti |
večkrat slišno udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrepetáti |
-ám in -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaklepetáti |
1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklepetávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zalepetáti |
zastar. zabrbljati, zablebetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapetáč |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasvepetáti |
-ám in -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zatrepetáti |
1. stresti se od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepetávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
žlepetáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
|
ahilov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že kar nekaj časa me muči težava z ahilovo tetivo, oz. tam kjer je le - ta pripeta na peto.
|
|
akrobatizirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jaz vem, da so tisti narodi in plemena zatirana in pa še kaj in ker živim par tisoč kilometrov stran bom, da izpadem največji samaritan v svojem okolju in še kje, verbalno prdel in akrobatiziral, tisti, ki rabijo slišati to, bojo to stvar pač publicirali (tako kot ti, Petar!) kjer je to možno in vlekli raznorazne paralele.
|
|
alfist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še se spomnite grgranja v nizkih obratih ter božansko rezkega zvoka v visokih obratih vrstnih štirivaljnih alfinih motorjev (vedno dve odmični gredi v glavi!!!) polnjenih z uplinjači in zamolklo brbljajočih bokserjev, ki so v visokih obratih polnili ušesa z samo njim značilnim ostrim, vsakemu alfistu v srce segajočim, trompetanjem, pomešanim s prijetnimi mehanskimi zvoki.
|
|
avtoklavabilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj prve pipete z batom, predstavitev mikroliterskega sistema leta 1957, legendarni spektralni fotometer ali prva avtoklavabilna pipeta v letu 1991 so samo nekateri primeri izmed dosežkov podjetja Eppendorf.
|
|
azilantski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Doslej Milana Kučana še ni ujelo oko kamere, da bi se pripeljal z limuzino pred azilantski dom, vstopil vanj in po svoji dobrodušni maniri poklepetal po sobah z begunci drugih barv.
|
|
beaujolais |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta vina: Čisto drugačna sporočila nam je šepetala četverica blizu vhoda nastavljenih pločevinastih sodov z mladim vinom, plakati, ki so oznanjali prihod beaujolaisa, in gospod Bizjak, oprostite, gospod Aljančič osebno, ki je s potrebno avtoriteto - in cvetoberom z občutkom tempiranih šal ter dovtipov - prevzel skrb za naše počutje in prebavo.
|
|
besedilnooblikovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem seveda se zdaleč ni pregledan in izmerjen Pretnarjev literarnovedni, prevajalski, pesniški, jezikoslovni in jezikovnodidaktični opus; pogrešamo še vsaj komentarje njegove teorije in zgodovine prevajanja (ki je vpeta tudi v metodološke okvire sodobne komparativistike) ter slovenističnega literarnozgodovinskega dela, v katerem je pred slehernim diahronim posploševanjem oz. uzgodbljanjem skrbno izdelal in empirično preverjal nazorske, programske in tradicijske postulate, a tudi jezikovnostilne, besedilnooblikovalne, medbesedilne, verzifikacijske koordinate.
|
|
bliže |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Berem, da smo res vse bliže džamiji....midva z mojim dragim že komaj čakava, da si bova to lahko tudi pobližje ogledala, morda posedela malo v knjižnici, ki se tam obeta in poklepetala s kakim prijaznim mimoidočim.....se mi kar zareži, ko pomislim za kake zanimive izkušnje boste prikrajšani vsi tisti, ki boste panično - trepetajoči z varne razdalje paranoidno buljili v minaret....
|
|
brneč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Še vedno narašča tisto brenčanje, / ko zakroži do okna, / se brneče zaletava v šipo, / da kar vztrepetaš, srce moje, / je mar brencelj, / Čas, / Bog?
|
|
cempéto |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
cepèt |
cepetanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepetljáti |
ekspr. cepetati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepetljív |
cepetav:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cepéto |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ceptáti |
redko slišno udarjati z nogami ob tla; cepetati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ciganskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takšen je Vitalij: vitalnost sama, ciganskost duše, trepetavost kože, napete na govoreče bobne.
|
|
ciklobarbiton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
DROGE OZIROMA MEDICINSKI PREPARATI: opij in njegove izpeljanke: kodein, morfin, evkodal, heroin..., sintetični preparati morfinskega učinka: heptanon, petantin, metadon..., uspavala: luminal, ciklobarbiton, veronal, speda, kloralhidrat... ...
|
|
ciprodinil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pred padavinami zavarujte drevje z enim izmed fungicidov na osnovi captana (captan, merpan), ciprodinila (chorus), cirama (ziram, zirane), ditianona (delan), folpeta (folpan, folpet) mancozeba (dithane, mankozeb, ..), metirama (polyram), pirimetanila (mythos) ali tirama (thiram).
|
|
ciram |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pred padavinami zavarujte drevje z enim izmed fungicidov na osnovi captana (captan, merpan), ciprodinila (chorus), cirama (ziram, zirane), ditianona (delan), folpeta (folpan, folpet) mancozeba (dithane, mankozeb, ..), metirama (polyram), pirimetanila (mythos) ali tirama (thiram).
|
|
češnječas |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Peta je knjiga pesmi Maje Štromar Že česnječas, katere predstavitev smo imeli v Pretorski palači v Piano nobile.
|
|
črnopét |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
d |
d déja tudi d-ja, peta črka slovenske abecede:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
degradiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj pa ko je vpeta v mednarodno polit-ekonomsko konstelacijo, večja je možnost degradiranja v funkcijo reprodukcije razmerij razrednega gospostva.
|
|
díšpet |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. hrv.: Vse kaže, da se bo najpopularnejša hrvaška pevka iz »dišpeta«, kot Dalmatinci pravijo vrhunski sramoti, izvlekla tako, da bo še za odtenek bolj priljubljena, zato ni izključeno, da gre za promocijo, ki ne izbira sredstev.
|
dopétnica |
redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosréden |
anat. sredotežen, centripetalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
|
|
épsilon |
peta črka grške abecede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
háuptman |
v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kulísa |
na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kvintilijón |
mat. peta potenca milijona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
lepèt |
glagolnik od lepetati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
majór |
čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
membrána |
knjiž. 1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati; kožica, opna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
moritát |
lit. péta poulična pripovedna pesem z grozljivo, poučno vsebino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdporóčnik |
v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
napet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
napetolíčen |
1. ki ima napeta lica:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napóna |
navt. vrv, napeta med dvema jamboroma, med jamborom in premcem ali krmo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óberlájtnant |
v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ópna |
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opóna |
knjiž. tapeta, stenska obloga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pêtka |
manjšalnica od peta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pétlétnica |
peta obletnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podôknica |
1. {lirična} pesem, peta navadno ponoči pod oknom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polodpet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
| |
1 101 201 301 
