|
duatlonec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tekmo sva tako zamudila in nisva mogla navijat. Zato pa res hvala vsem vam, ki ste navijali za duatlonke in duatlonce!!! Super ste!
|
|
dubitativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kadar pa to zahteva smisel, stoji v nadrdnem stavku imperativ ali hortativni oziroma dubitativni konjunktiv.
|
|
ducato |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
|
|
duvanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ordinariat mostarsko-duvanjske škofije je prejšnji teden objavil govor naslovnega škofa msgr. Ratka Perića z mašnega slavja v Međugorju.
|
|
dvajsetstranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzporedno s temi dogodki se je pesnik, prevajalec in publicist Gašper Malej intenzivno dopisoval z urednikom Sodobnosti in od njega zahteval pojasnilo, zakaj je v "eno osrednjih nacionalnih kulturnih revij objavil dvajsetstranski intervju, ki vsebuje odkrito diskriminatorne, rasistične in fašistoidne izjave."
|
|
dvanajsttakten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... začetki improvizacije s tvorjenjem dvotaktnih motivov in uporaba v osemtaktnih in dvanajsttaktnih periodah ...
|
|
dvestotonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In na moji desni je sicer vozil kakšne dvestotonski šleper... se pravi da sta pobegnila malodane skozi šivankino uho.
|
|
dvoigralski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Novi tretjeosebni večigralski način udestvovanja vključuje dvoigralske kooperativne misije in arenski stil bojevanja z vključno do štirimi igralci.
|
|
dvomiligramski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi teden dvojno slepega zdravljenja, so bolniki dobivali 10 mg olanzapina ali haloperidola dnevno, v skupini z risperidonom pa smo odmerke zdravila višali z dnevnimi dvomiligramskimi intervali od 2 mg na 6 mg dnevno.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
dvoporten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podatkovni PP L1 je dvoportni, dvojno-skupinski asociativni predpomnilnik; "dvoportni" pomeni, da lahko beremo in pišemo vanj v eni urini periodi, oziroma da ima dvoje ločenih podatkovnih in naslovnih vhodov.
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
dvovenčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Catathelasma imperiale - kolobarna dvovenčnica - zaščitena, užitna
|
|
dvovidje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(im)pf - (im)perfectivum verbum, dvovidje, czasownik dwuaspektowy
|
|
efemeríde |
astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eksikátor |
kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstirpírati |
med. z operacijo vzeti ven bolno tkivo ali organ:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elevzínski |
v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elúvij |
geol. preperela kamnina, ki leži na mestu nastanka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eskádra |
voj. pomorska ali letalska enota, namenjena za večje operacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
esparzéta |
bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Fáhrenheitov |
fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za merjenje temperature z 32˚ pri ledišču in 212˚ pri vrelišču vode; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fazán |
velika ptica s pisanim perjem in dolgim repom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
febrílen |
med. ki ima visoko telesno temperaturo, vročinski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fenologíja |
veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v zvezi s klimatskimi spremembami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flafòt |
šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flafotáti |
slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flamíngo |
zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem; plamenec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flegmátik |
človek flegmatičnega temperamenta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
flómáster |
teh. svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom, polsteno pero:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fofòt |
šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fofotáti |
slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frfòt |
šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frfotáti |
1. hitro, slišno mahati s perutmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frfôtniti |
hitro, slišno zamahniti s perutmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frižidêr |
naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi; hladilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fungicíd |
agr. kemično sredstvo zoper rastlinske glivične bolezni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gálban |
knjiž. dišeč smolast izcedek iz perzijskih in afriških kobulnic:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galéb |
vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
géotêrmičen |
geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
girl |
zlasti v ameriškem okolju plesalka v revijskih in operetnih plesnih zborih:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gladíšnik |
bot. zdravilna rastlina s pernatimi listi in rumenimi cveti v dolgih klasih, Agrimonia eupatoria; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glavínec |
bot. rastlina s celorobimi ali pernatimi listi in rdečimi, modrimi ali rumenimi cveti v koških, Centaurea:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glístovnica |
bot. praprot s pernatimi listi in velikimi okroglimi trosišči, Dryopteris:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnójevka |
vrtn. prst iz preperelega gnoja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gòl |
1. ki je brez dlake, las ali perja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golíti |
odstranjevati dlake, perje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goloseménka |
nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
golžún |
nar. primorsko golša {pri perutnini}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorčíca |
1. bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti, Sinapis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
gôrek |
1. ki ima zmerno visoko temperaturo; topel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorjúšica |
bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti; gorčica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gorkóta |
zmerno visoka temperatura; toplota:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
grábež |
1. jur. zelo hudo kaznivo dejanje zoper družbeno premoženje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gráfos |
teh. nalivno risalno pero s tušem za določeno debelino črte:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grílec |
nar. majhna ptica pevka z rumeno zelenim perjem in kratkim kljunom; grilček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grivnjáč |
zool. fazan s spredaj odprtim obročkom belega perja na vratu, Phasianus colchicus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hába |
nar. koroško perut, krilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hipogríf |
mitol. bitje s konjskim trupom, ptičjo glavo in perutmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hlád |
1. zmerno nizka temperatura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hláden |
1. ki ima zmerno nizko temperaturo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
hladílnica |
prostor ali stavba za shranjevanje živil pri nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hladílnik |
1. naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
hláp |
nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlapéti |
spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
homotétičen |
geom. podoben v perspektivni legi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íbis |
zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ígličevka |
vrtn. prst iz preperelih iglic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
índigovec |
tropska rastlina s pernatimi listi, iz katere se pridobiva indigo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ínlet |
zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
intermézzo |
1. muz. obsežnejši instrumentalni odlomek v operi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izhlapéti |
spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izhlapévati |
spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izogeotêrma |
geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izotêrma |
1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izotêrmen |
fiz. ki poteka pri ne spreminjajoči se temperaturi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izotermíja |
meteor. pojav, da se temperatura ozračja z višino ne spreminja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izpodpráti |
-pêrem; dov., vir: B; povezave:
|
|
izžaríti |
1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izžarjeváti |
metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti; žariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jarítev |
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jaríti |
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jarovíti |
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jarovizácija |
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jarovizírati |
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jastrebína |
bot. rastlina z lihopernatimi listi in belimi ali modro vijoličastimi cveti v dolgopecljatih socvetjih, Galega; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jerebíka |
drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v kobulih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jêsen |
visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
jesénovec |
vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jesénovka |
vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kakadú |
velika avstralska papiga s perjanico na glavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kásija |
bot. tropska rastlina s pernatimi listi in navadno rumenimi cveti v grozdastem socvetju, Cassia; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kavatína |
muz., v 18. in 19. stoletju kratka, preprosta pesem brez ponavljanja besed, stavkov, zlasti v operi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kélvin |
fiz. enota za merjenje temperature po lestvici z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
Kélvinov |
fiz., v zvezi Kelvinova lestvica lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kirurgíja |
1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kívi |
zool. ptica s kratkim vratom in zakrnelimi perutmi, živeča v Novi Zelandiji, Apteryx:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klástičen |
petr., navadno v zvezi klastična usedlina usedlina, ki nastane pri preperevanju in drobljenju starejših kamnin; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klimatizácija |
1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
klimatizátor |
naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 
