|
pásti |
1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pásti |
skrbeti za živali, ki trgajo travo, dele rastlin z namenom nahraniti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastíccio |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pastificírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
pastíla |
farm. zdravilo v obliki okrogle, ovalne ploščice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastinák |
vrtn. začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih in odebeljeno glavno korenino, Pastinaca sativa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastináka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pastinakov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pásting |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pastír |
1. kdor pase, čuva živino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pastiráš |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pastírče |
-ta; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pastírček |
manjšalnica od pastir:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastírčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pastirčevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
pastirčeváti |
knjiž., redko biti pastirček:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastírčkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pastírec |
star. pastir, pastirček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastiríca |
1. ženska, ki pase, čuva živino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastiríčica |
manjšalnica od pastirica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastiričina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pastiríčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
pastiríčka |
manjšalnica od pastirica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastiríčkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
pastirín |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
pastirínka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pastiríški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pastíriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pastírjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pastírjev |
nanašajoč se na pastirje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastirjevánje |
glagolnik od pastirjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastirjeváti |
knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastírka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pastírna |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pastirnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
pastirovánje |
glagolnik od pastirovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastirováti |
1. knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastírski |
1. nanašajoč se na pastirje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastírskokultúren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pastírskonomadístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
pastírskonomádski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pastírskost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
pastírstvo |
1. dejavnost pastirjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pastíš |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pastíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
pastišen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pastišírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
|
|
agropastirstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz tega izhaja, da prvi pojav etnolingvistične skupine, ki jo tradicionalno (!) označujejo kot italsko, torej tisto, ki zajema med drugimi jeziki tudi latinščino, oskoumbrijščino, venetščino [?!] in druge manjše jezike, kar sovpada s kulturo vtisnjene ali kardialne lončevine, ki je dobila ime po značilnostih okrashevanja keramike (pogosto izvedeno z robom školjke, imenovane cardium), ki se od začetka VII. tisočletja pr.n.št. naprej razširja po vsem osrednjem in zahodnem zgornjem Sredozemlju, od Dalmacije do portugalskih obal na Atlantiku, sovpada s sočasnim širjenjem agropastirstva.
|
|
antispastičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... za antispastično delovanje (pred- vsem v gastrointestinalnem traktu).
|
|
antispastično |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In vitro študije: alkoholni ekstrakt listov deluje antispastično na izoliran ileum gvinejske svinje in sicer poveča ED50 za povzročitev kontrakcije z acetilholinom in histaminom.
|
|
antispastik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kapsaicin je stimulant, antispastik, karminativ, diaforetik (povzroča znojenje), antiseptik in rubefaciens (snov, ki draži in rdeči kožo).
|
|
árhipastír |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dopásti |
končati pašo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopastižêljnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
dopásti se |
pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopasti se |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
duhóvnopastírski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dúšnopastírski |
nanašajoč se na duhovnike, župnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšnopastírstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Menihi so izvajali neke vrste "dušnopastirstvo", predvsem so poučevali laike.
|
izpásti |
1. zaradi popuščenih vezi, stika pasti iz naravnega, prvotnega položaja, mesta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kačjepastirski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nàdpastír |
vznes., v krščanskem okolju škof, nadškof:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdpastírski |
nanašajoč se na nadpastirje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napásti |
1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napásti |
1. s pašo, pasenjem nasititi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdúšnopastírski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nepastirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ne popasti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obpásti |
-pásem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odpásti |
1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásti |
1. knjiž. padajoč pokriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásti |
s pašo, pasenjem zrediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páraspástika |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
popásti |
1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popásti |
1. pasoč se pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predpásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prenapásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
|
|
preopásti |
-pásem; dov., vir: B; povezave:
|
|
prepásti |
star. propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepásti |
1. s pašo, pasenjem prehraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripásti |
1. postati last koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripásti |
pasoč prignati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
propásti |
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protispastičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pŕvopastír |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
razpásti |
1. preiti v dele, kose:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpásti se |
1. pasoč se oditi na več strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopastir |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
sovpásti |
1. pojaviti se istočasno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spásti |
star. pasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spásti |
nar. popasti popasem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spástičen |
nanašajoč se na spazem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spástičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spástik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spopásti se |
1. uporabiti silo drug proti drugemu z namenom; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stáropastírskonomádski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
upásti |
1. dobiti nižjo gladino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uprepásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
|
|
upropástiti |
knjiž. uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víšepastírski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
| |
