Menihi so izvajali neke vrste "dušnopastirstvo", predvsem so poučevali laike.
|
izpásti |
1. zaradi popuščenih vezi, stika pasti iz naravnega, prvotnega položaja, mesta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kačjepastirski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nàdpastír |
vznes., v krščanskem okolju škof, nadškof:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdpastírski |
nanašajoč se na nadpastirje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napásti |
1. narediti oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napásti |
1. s pašo, pasenjem nasititi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdúšnopastírski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
nepastirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ne popasti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
obpásti |
-pásem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
odpásti |
1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásti |
1. knjiž. padajoč pokriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opásti |
s pašo, pasenjem zrediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
páraspástika |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
popásti |
1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
popásti |
1. pasoč se pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predpásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
prenapásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
|
|
preopásti |
-pásem; dov., vir: B; povezave:
|
|
prepásti |
star. propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepásti |
1. s pašo, pasenjem prehraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripásti |
1. postati last koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripásti |
pasoč prignati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
propásti |
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protispastičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
pŕvopastír |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
razpásti |
1. preiti v dele, kose:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razpásti se |
1. pasoč se oditi na več strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sopastir |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
sovpásti |
1. pojaviti se istočasno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spásti |
star. pasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spásti |
nar. popasti popasem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spástičen |
nanašajoč se na spazem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spástičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spástik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
spopásti se |
1. uporabiti silo drug proti drugemu z namenom; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stáropastírskonomádski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
upásti |
1. dobiti nižjo gladino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uprepásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
|
|
upropástiti |
knjiž. uničiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
víšepastírski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
víšjepastírski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vpásti |
1. množično prodreti, vdreti z vojaško silo v drugo državo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapásti |
1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapásti |
pasoč izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapopásti |
star. razumeti, dojeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprepásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaprepástiti |
neustalj. neprijetno presenetiti, osupniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdopásti |
-pádem; dov., vir: B; povezave:
|
|
aibo |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se je pred nekaj leti rodil prvi aibo. Prijazna plastična žverca s klapastimi uhlji, repom, podobnim anteni, in ceno, za katero bi lahko nahranili manjšo afriško državo.
|
|
akrohipotermija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker se razvije motena funkcija kapilarne in prekapilarne cirkulacije, zlasti rok, pride do vazospastičnih kriz spontano v mrazu, pri dolgotrajnem delu ali po provokacijskem testu. V dinamiki razvoja travmatske vazonevroze lahko izdvojimo tri stadije: vazomotorični stadij (povečana občutljivost na mraz, lažje parastezije, akrohipotermija in akrocianoza), vazospastični stadij (parastezije, akrohipotermija, bledenje prstov na mrazu, akrocianoza, povečano znojenje prstov) in vazoparalitični stadij (bolečine v rokah, bledenje prstov na mrazu, izguba finega občutka za fini prijem, dezintegracija pulznih valov v pletizmogramu).
|
|
aldrovanda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mehanizem zaznavanja in zapiranja pasti pri muholovki, mešinki in aldrovandi se sproži, ko žival premakne čutne dlačice v pasti.
|
|
antikontaminacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaba antikontaminacijske pasti, hlajene s tekočim dušikom, zniža intenzivnost nastanka kontaminacijskih točk, kar omogoča daljše čase zbiranja spektra.
|
|
atakírati |
knjiž. naskočiti, napasti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
auspuharski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ja, tale Lugos-lista je postala že tako auspuharska reč, da je najlažje kar pasti notri in kvasiti traparije.
|
|
avtobusarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potem sem tudi sam zanihal v tisti trapasti avtobusarski sen, ki gre tako na živce voznikom samoinkasantom, kadar me z lumparjem na zadnji vožnji zavlečejo v tisto mojo Škofjo Loko.
|
|
avtotomíja |
zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bankrotírati |
v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
beločopast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
benzalkonijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pastile Septolete vsebujejo benzalkonijev klorid, ki deluje kot antiseptično razkužilo in s svojim delovanjem uničuje vrsto bakterij ter nekatere glivice.
|
|
bíkar |
pastir, skrbnik bikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bívolar |
pastir bivolov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bleščavec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta kačjega pastirja: Calopteryx haemorrhoidalis - temni bleščavec
|
|
brstarica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poganjki se običajno ukrivijo v obliki »pastirske palice« pobobno kot pri poškodbah, ki jih povzroča hruševa brstarica, le da so na takšnem poganjku opazni črno obarvani ubodi v obliki dvojne spirale.
|
|
bukólika |
lit. pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
búmfniti |
ekspr. plosko pasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 26 126 
