|
otróčji |
1. navadno v povedni rabi po govorjenju, miselnosti ali ravnanju podoben otroku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèotróčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
pólotróčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
preotróčji |
preveč otročji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
infantílen |
1. knjiž. otročji, nezrel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
otróčje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
pootróčiti |
narediti, povzročiti, da postane kdo otročji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
senílnež |
slabš. starčevski, starčevsko otročji človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|