daturín |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tako, ja še eno za mamico. Malo gobice pa daturino juhico. Samo pazi, da te ne bomo našli jutri zjutraj mrtvega v potoku.
dekalcificiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V okviru tako ekološko razširjene asociacije Danthonio-Scorzoneretum smo obravnavali naslednje subasociacije: ... 5) cirsietosum pannonici Poldini 89 je subasociacije vrtač oziroma dolin Nizkega krasa, kjer skrbno kosijo, zaradi debelejše plasti zemlje in dotoka vode pa so tla dekalcificirana in dodatno zakisana, kar se odraža tudi v floristični sestavi. ...
|
dekarbonatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri pripravi vode v dekarbonatizacijah dobimo znatne količine blatne vode, v demineralizacijah in čistilnih progah pa so odpadne vode močno zasičene s solmi. Vse te vode odplavljamo skupaj s pepelno brozgo v zaprti krogotok vode.
|
demonstratorstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Demonstratorstvo na katedri za občo psihologijo: pomoč pri izvedbi vaj iz predmetov zaznavni procesi in višji spoznavni procesi, pomoč pri popravljanju protokolov.
|
dereč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer pa je Kanadi v velik ponos riba Losos, ki se drsti v derečih potokih in rekah.
|
derečína |
mesto v potoku ali reki, kjer voda dere:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
deročína |
mesto v potoku ali reki, kjer voda dere:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
detoniran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na isti dan je bila na otoku, ki nosi ime kopalnega oblačila, zaradi katerega se slinijo moški po celem svetu, detonirana prva vodikova bomba.
|
diazoketon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obširen študij predstavljajo reakcije stabilnih heterocikličnih diazo spojin z 1,3-dikarbonilnimi in drugimi spojinami z aktivno metilensko skupino, ki vodijo do novih heterocikličnih sistemov, premestitve diazoketonov, prenosov dušika med amini, hidrazini in azido spojinami na eni strani in diazo in diazonijevimi spojinami na drugi strani, fotokemične cikloadicije nenasičenih spojin na heteroaromatske sisteme, homolitska alkiliranja, ariliranja in sigmatropne premestitve.
|
digoksin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srčni glikozidi kot je digoksin, se uporabljajo kot miokardialni stimulansi, izboljšajo moč srčne akcije, in sicer tako, da zvečajo dotok kalcija v srčno mišico.
|
dihidroksitriptamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri odraslih osebkih je reaktivna glioza najbolj izražena po mehanskih poškodbah in najmanj po aksotomiji ali delovanju nevrotoksinov, npr. 6-hidroksidopaminu, ki selektivno poškoduje adrenergične in dopaminergične nevrone in 5,7-dihidroksitriptaminu, ki selektivno uniči serotonergične nevrone.
|
diktaturica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Malikovalsko obdobje je mimo, enako njegove temne plati: ljubice, nečimrnost, komunistična diktaturica, Goli otok, 1972.
|
dinoflagelaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Značilen primer je dinoflagelatna alga Gonyaulax, ki proizvaja t. i. rdečo plimo in ker proizvaja hud nevrotoksin, nevaren za človeka, ki se zastrupi posredno z morskimi sadeži.
|
dizartrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med nevrotoksičnimi učinki, ki so jih ugotavljali ob začetnih poskusih, so bili tudi ataksija, spominske motnje, sedacija, potrtost in dizartrija.
|
dobrniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrnič: Stalni vikar v Krašnji (Craexen) se 21. januarja 1341 imenuje Otokar Blagoviški, ki je bil obenem tudi župnik dobrniški in mengeški ter naddiakon Kranjske in Marke.
|
dotóčen |
ki se uporablja za dotok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dracéna |
bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; zmajevo drevo, zmajevec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drážiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
fejáški |
nanašajoč se na Fe{j}ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
fótogravúra |
tisk. fotokemično prenašanje slik na tiskovno ploščo ali valj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fótolitografíja |
tisk. tehnika ploskega tiska, pri kateri so slike na tiskovno ploščo prenesene fotokemično:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hudoúrnik |
1. gorski potok z zelo velikim padcem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izlív |
1. kraj, kjer se potok ali reka izliva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jarína |
knjiž., redko mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jézernica |
1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
kanárski |
geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kopírati |
1. povzročati, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kŕfski |
nanašajoč se na otok Krf:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
krvotóčen |
nanašajoč se na krvotok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
lósos |
velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
medvódje |
geogr. svet med dvema ali več rekami, potoki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
mlínščica |
knjiž. del potoka ali reke, speljan k mlinu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
močílnik |
nar. izvirek, potok, ki izvira iz močila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
nártnik |
nav. mn., zool. majhne, na Malajskih in Filipinskih otokih živeče polopice z zelo velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Tarsioidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ópolo |
črno vino z otoka Visa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
orangútan |
človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ostròv |
star. otok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otočàn |
kdor živi na otoku ali je doma z otoka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otočánka |
ženska, ki živi na otoku ali je doma z otoka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otóček |
manjšalnica od otok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otóčen |
nanašajoč se na otok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
otóčje |
več otokov, otoki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
otóški |
nanašajoč se na otok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ozalíden |
v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potóček |
manjšalnica od potok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
potóčen |
nanašajoč se na potok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prekopírati |
1. povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pritòk |
1. potok ali manjša reka, ki se izliva v večjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
razlív |
1. kraj, kjer se potok ali reka razliva čez bregove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ŕt |
skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
skočník |
nar. zahodno večji kamen, skala v strugi potoka ali reke, ki povzroča brzico, manjši slap:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
skopírati |
povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sotóčje |
kraj, kjer se stekata reki, potoka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
sovódenj |
geogr. področje, kjer se stekajo potoki, reke:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
turírati |
avt. povečevati dotok goriva, da deluje motor z večjim številom vrtljajev:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vodnátost |
lastnost, značilnost reke, potoka glede na količino vode:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vodotóčen |
nanašajoč se na vodotok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zmájevec |
1. bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; dracena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |