|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajíti |
1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnéti |
1. postati {bolj} temen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnévati |
postajati {bolj} temen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnílnik |
elektr. stikalo za uravnavanje svetilnosti žarnice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatílnica |
anat. neparna kost v zatilju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléskati |
1. dati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatočíšče |
kraj, prostor, kamor se kdo zateče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóhel |
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatórej |
nar. toliko močen, sposoben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdíti |
izraziti kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕdno |
1. izraža popolno prepričanost o čem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréskati |
1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjeváti |
izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrkljáti |
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaújčkati |
s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpanje |
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpati |
1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválnica |
organizacija, ki opravlja zavarovanje oseb in premoženja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválništvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zavarovanjem oseb, premoženja in s socialnim zavarovanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovánec |
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavédati se |
1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéjati |
nav. 3. os., star. zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéti |
1. nav. 3. os., knjiž. zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétje |
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétnica |
1. rel. svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétnik |
1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétništvo |
1. rel. vloga, dejavnost zavetnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavétrje |
kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídati |
čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviháriti |
1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijálnica |
prostor za zavijanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviséti |
nav. 3. os., knjiž., v zvezi z od biti odvisen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
závod |
1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavódar |
ekspr. gojenec, oskrbovanec zavoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválec |
knjiž. osvajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválen |
knjiž. osvajalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeválski |
knjiž. osvajalski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojevánje |
knjiž. osvojitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojevátelj |
star. osvajalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojeváti |
knjiž. osvojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójščiti |
star. osvojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréči |
1. narediti, da preneha biti pri osebku to; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtáč |
zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtéti |
1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvéti |
nav. 3. os. začeti vrveti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženec |
1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzdíhniti |
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzémati |
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzéten |
zastar. presenetljiv, pozornost vzbujajoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzéti |
1. z bojem spraviti kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdévati se |
star., nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku zdeti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazébsti |
1. brezoseb. začutiti mraz:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíb |
premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazibálka |
preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje otroka, peta ob zibanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíbati |
1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazídati |
1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazidávati |
1. z zidanjem delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamovánec |
ekspr. kdor je zaznamovan, ima posledice zaradi česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazoríti |
nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazrcáliti se |
knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zažéjati |
1. brezoseb. začutiti potrebo po pijači:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zažvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbádati |
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbadljív |
ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbankrotírati |
v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbégati |
spraviti v zmedenost, v zmoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbeléti |
postati bel, svetel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbesníti |
redko spraviti v besnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbežáti |
1. hitro se umakniti iz strahu, pred nevarnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbiralíšče |
kraj, prostor za zbiranje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirálnica |
prostor za zbiranje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirálnik |
1. zaprt prostor ali posoda za zbiranje in shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbirálo |
1. knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zbira:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbiráteljstvo |
dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbírati |
1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbistríti |
razviti sposobnost za mišljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zblaznéti |
1. postati blazen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zblázniti |
knjiž. spraviti v veliko zmedenost, v zmoto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
46.956 47.056 47.156 47.256 47.356 47.456 47.556 47.656 47.756 47.856 
