|
zapriséga |
1. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕskati |
večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapršéti |
nav. 3. os. 1. začeti pršeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapustíti |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúščati |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarájati |
delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarást |
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardéti |
1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardévati |
dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarébrnica |
kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarejalíšče |
knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zareja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarés |
1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréza |
1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarézati |
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarezováti |
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaríbati |
1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarípel |
ki ima zaradi razburjenja, razgretosti zelo rdeč in napet obraz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarípniti |
postati zaripel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarisováti |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjavéti |
1. postati rjav, rjast:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotíti |
1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarumenéti |
1. postati rumen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarumeníti |
s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasében |
1. ki je last posameznika, posameznikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébništvo |
1. obstoj, dejavnost zasebnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasékati |
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávati |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekljív |
ekspr. oster, zadirčen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekováti |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasélek |
zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zasénčje |
zastar. senca, senčen prostor:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasičáti |
1. dati ostre, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasígati |
1. dihniti s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíkati |
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíniti |
knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasinjéti |
knjiž. postati sinji, svetlo moder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasitnáriti |
ekspr. postati siten, pokazati sitnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasivéti |
1. postati siv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskeléti |
povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskóčka |
teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskrbéti |
brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševálnica |
prostor za zasliševanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslónka |
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslovéti |
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžkar |
1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžkarstvo |
ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljív |
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmŕkati |
večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnežíti |
1. brezoseb. začeti snežiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasolzíti se |
postati solzen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasovražíti |
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrbéti |
nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastájati |
1. ne premikati se naprej in za kratek čas ostajati kje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastárati |
1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastaréti |
postati tak, da ni več v skladu; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévati |
postajati tak, da ni več v skladu; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáti |
1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáti |
nar. postati, ustaviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zástava |
avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastáva |
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastáven |
nanašajoč se na zastavo, kos tkanine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáviti |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljálnica |
nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastávljati |
1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavljávec |
kdor kaj zastavlja, postavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavonóša |
1. kdor nosi zastavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasteklenéti |
knjiž. postati tog, negiben:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastirálce |
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastírati |
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòj |
1. prenehanje premikanja naprej in ostajanje kje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónjkarstvo |
miselnost, lastnosti ali ravnanje zastonjkarjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrél |
redko strel, pri katerem krogla ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrélek |
krogla, ki ostane v telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrélen |
med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrelína |
med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastreméti |
knjiž. začeti si prizadevati doseči, uresničiti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastrupljeválnica |
stavba, prostor za zastrupljanje koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasún |
teh. naprava za zapiranje cevovodov, pri kateri se navadno plošča pomika pravokotno na os cevi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasviščáti |
dati ostre, sikajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvítati se |
nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvojíti |
1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpíčiti |
pog. ošiliti, priostriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
46.856 46.956 47.056 47.156 47.256 47.356 47.456 47.556 47.656 47.756 
