besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: os   zadetki: 47.156-47.255



zadélati  1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadelováti  1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadeževáti  nav. 3. os. 1. brezoseb. začeti deževati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadežíti  brezoseb., knjiž. namočiti, zmočiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadírati  s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadivjáti  1. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádnjejezíčen  lingv. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádol  nar. zahodno, navadno v zvezi s figa nedozorel, na drevesu posušen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadolžênje  1. star. zadolženost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadolževáti se  postajati komu dolžen določeno vsoto denarja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadolžíti se  postati komu dolžen določeno vsoto denarja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadominírati  publ. zagospodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadoščeváti  zastar. zadoščati, zadostovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadovoljív  1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrémati  priti v stanje med budnostjo in spanjem:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zadréti  s sunkom narediti, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zádruga  1. združenje za opravljanje ali organiziranje kake dejavnosti, navadno gospodarske:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zádružništvo  obstoj, dejavnost zadrug:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrževálnik  grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕžka  šport., v zvezi skok z zadržko padalska disciplina, pri kateri padalec pri skoku, preden odpre padalo, nekaj časa ali do določene višine prosto leti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadúžbina  v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagarantírati  obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagáta  star. ozek prostor, kraj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaglávnica  anat. neparna kost v zatilju; zatilnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaglódati  1. z zobmi odlomiti v majhnem kosu:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zagluševáti  knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaglušíti  knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagomazéti  nav. 3. os. 1. začeti gomazeti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagonéten  knjiž. skrivnosten, nedoumljiv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagovórništvo  1. dejavnost, vloga zagovornika:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagózda  1. proti enemu koncu zožujoč se kos kovine, lesa za cepljenje, trdno nameščanje česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zagózdnica  anat. kost na lobanjskem dnu, med zatilnico in čelnico:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagráda  naprava, ki zagrajuje kak prostor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagradíti  z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrajeváti  z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrenéti  1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrinjálo  kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrméti  1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zagrôben  knjiž. 1. posmrten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahájkati  med narodnoosvobodilnim bojem 1. med hajko zapraviti, izgubiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahírati  knjiž. 1. zaostati v rasti, telesnem razvoju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahíšje  knjiž. prostor za hišo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahlíkniti  brezoseb., nar. vzhodnoštajersko zadušiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahohnjáti  nosljaje reči, spregovoriti; zanosljati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahotéti se  s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahrípiti se  redko postati hripav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahrípniti  redko postati hripav:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahŕskati  dati ostre, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahrúti  nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahvála  1. izrazitev hvaležnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahvalíti se  1. izraziti hvaležnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zahvaljeváti se  1. izražati hvaležnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaímek  lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaíniti se  nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajamčeváti  obvezovati se za izpolnitev obljube, dolžnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajámčiti  obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajčeréja  gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo {domačih} zajcev:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zájčevstvo  slabš. bojazljivost, strahopetnost:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávstvo  1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajédek  knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedljív  ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajédnica  zastar. skupnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajédniški  zastar. skupnosten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajemálnik  teh. posoda za zajemanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajémati  1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajéra  les. poševno prižagana ploskev deske, elementa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajéten  ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajéti  1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajókati  1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zajtrkoválnica  nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakadíti  1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakájati  s kajenjem povzročati, da zrak v kakem prostoru ni čist:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakájček  ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakapljáti  nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakíhati  1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakínkati  1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor, zaradi slabosti, utrujenosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakísati  povzročiti, da postane kaj kislo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklàd  1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakládnica  1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklínjati  1. star. zelo prositi, rotiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakljúčnica  adm. listina o sklenitvi posla; sklepnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaklonílnik  voj. prostor, naprava za zavarovanje pred letalskimi napadi, radioaktivnim sevanjem; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakloníšče  1. kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakoličeváti  postavljati, zasajati kole, količke v zemljo; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakolíčiti  1. postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakolíti  redko postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; zakoličiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakónec  oseba v odnosu do osebe, s katero je v zakonski zvezi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakonspirírati  narediti, da se kaj ohrani v tajnosti; zakriti, prikriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakotalíti  narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakótek  manjši, težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakótje  težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakóvica  teh. preprost element, s katerim se vežejo pločevinasti deli; kovica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakraljeváti  1. postati kralj, zavladati kot kralj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakramènt  rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakramentál  rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakraséti  geogr. postati kras:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakrasévati  geogr. postajati kras:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakrasováti  geogr. postajati kras:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakrílce  aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakristíja  prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   46.656 46.756 46.856 46.956 47.056 47.156 47.256 47.356 47.456 47.556  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA