|
vulgarízem |
1. knjiž. preveč aktualno poenostavljeno, preprosto obravnavanje, prikazovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulkán |
1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vulkanízem |
pojavi, ki so v zvezi s prodiranjem magme iz zemeljske notranjosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbesnéti |
postati besen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbúriti |
1. s svojim delovanjem povzročiti reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbúrjati |
1. s svojim delovanjem povzročati reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzburljív |
1. ki s svojim delovanjem povzroča reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdévek |
izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdíh |
1. posamezen glas pri vzdihovanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdihljáj |
1. posamezen glas pri vzdihovanju, zlasti kratek, rahel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vzdíhniti |
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdihováti |
1. s slišnimi globokimi vdihi in izdihi izražati žalost, hrepenenje, olajšanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdólž |
vzporedno z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdólž |
z rodilnikom za izražanje vzporednosti z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdólžen |
vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdólžnik |
teh. vzdolžni nosilni element:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdržáti |
1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzéti |
1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzglávje |
1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzglèd |
1. oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, značilnostmi, po katerih {naj} se kdo ravna, jih posnema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzhájati |
dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzhíčenje |
knjiž. prevzetost, navdušenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzhít |
zastar. prevzetost, navdušenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzíti |
dvigniti se, razširiti se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzkipéti |
1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzkipévati |
1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzklík |
glasno izgovorjena beseda, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzklíkati |
glasno izgovarjati besede, ki izražajo čustveno prizadetost, vznemirjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzklíkniti |
glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzletíšče |
prostor za vzletanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznák |
izraža gibanje ali usmerjenost od hrbtne strani proti tlem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznášati |
1. star. nositi navzgor, dvigati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznemíriti |
1. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznemírjati |
1. delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznesèn |
ki je v višjem, od stvarnosti odmaknjenem duševnem, duhovnem stanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznóžje |
1. mesto, prostor na ležišču, kjer so noge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzòr |
oseba, stvar z lastnostmi, značilnostmi, ki jih kdo odobravajoče sprejema, želi posnemati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzórec |
1. stvar, katere lastnosti, značilnosti se posnemajo, upoštevajo kot merilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vzóren |
1. ki ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, ki jih kdo odobravajoče sprejema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzpenjáča |
1. naprava za prevoz oseb ali tovora po strmini, jašku s pomočjo vlečne žične vrvi ali zobatega kolesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzpetelíniti se |
ekspr. 1. pobahati se, postaviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporédje |
knjiž. 1. vzporeden odnos:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzradováti |
knjiž. razveseliti, osrečiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzredíti |
1. z oskrbo, nego živali doseči, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzréja |
1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzrejalíšče |
prostor, obrat za vzrejo živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzréjati |
1. z oskrbo, nego živali dosegati, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrájati |
1. kljub težavnosti, nasprotovanju še naprej biti, ostajati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrájen |
1. ki kljub težavnosti, nasprotovanju ne preneha opravljati svojega dela, dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvòd |
1. podolgovata priprava ali del naprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za dviganje, premikanje bremen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vzvòj |
1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wártburg |
tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Eisenacha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Wássermannov |
med., navadno v zvezi Wassermannova reakcija in wassermannova reakcija reakcija pri preizkusu s serumom za dokazovanje prisotnosti za sifilis značilnih protiteles:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wertherjánstvo |
miselnost, čustvovanje, značilno za Wertherja iz Goethejevega romana:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
XY |
XY XY-a, ekspr., kot nadomestilo za ime in priimek neznana ali namenoma neimenovana oseba:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
yúlon |
tekst. poliamidno vlakno jugoslovanske proizvodnje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
z |
pred nezvenečimi soglasniki s, v zvezi z osebnim zaimkom za 3. os. stil. ž I. z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti stran; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
za |
v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka v tožilniku zá-, I. z rodilnikom za izražanje časa, v katerem se dejanje dogaja:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zabarikadírati |
z namestitvijo barikade, barikad narediti, da kaj ni prehodno, dostopno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabáven |
1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabávljati |
1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavljíca |
knjiž. 1. posmehljiva, zbadljiva beseda ali misel:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabeléti |
knjiž. postati bel, svetel:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíčati |
ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izraziti zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabičeváti |
ekspr., navadno s predmetnim odvisnim stavkom strogo, ostro izražati zahtevo, da kdo kaj uresniči, opravi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíjati |
1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíti |
1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabòd |
1. glagolnik od zabosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabodljáj |
1. glagolnik od zabosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabòj |
posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaboléti |
nav. 3. os. 1. povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabráti se |
zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrazgotíniti se |
nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékati |
postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékniti |
postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrusíti |
z nepravilnim brušenjem povzročiti, da rezilo ni ostro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabúhniti |
postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacelíti |
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacíncati |
1. pog. za kratek čas postati omahljiv, neodločen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacíniti |
zadelati, zaliti s kositrom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacopotáti |
večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrčáti |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvŕkati |
dati ostre, pokljajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrkútati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrlíkati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêliti |
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začénjati |
1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začesáti |
s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začéti |
1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začímba |
snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
začíniti |
dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjati |
dodajati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začofotáti |
1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrnéti |
1. postati črn, temen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrvíčiti |
nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenje |
duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začustvováti |
doživeti čustva, čustveno vznemirjenost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádaj |
1. izraža položaj za čim v prostoru:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
46.556 46.656 46.756 46.856 46.956 47.056 47.156 47.256 47.356 47.456 
