|
dóc |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Moram pa tole rečt: medtem ko sem dogodke nabiral skup, sem najprej ostal brez docov (kar je blo pomembnega pa ni blo na netu), ki mi jih je nekaj poslal urednik dnevnika online, nakar sem opustil delofax (neušeč pdfji) , do konca mi je ostal le 24ur, ko sem ugotovil da tisto, kar povedo kar šteje pri dnevniku ob 7:15 ne napišejo na net, vsaj ne v arhiv, sem opustil tudi tega.
|
dogradljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Diskovna polja in celovite rešitve Raidtec so namenjene najzahtevnejšim uporabnikom, ki potrebujejo izjemne propustnosti podatkov (animacija, video, film), visoko zanesljivost in dogradljivost.
|
|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
dopuščajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Junijski rezultati so bili za Slovenijo tako presenetljivo visoki, da smo -dopuščajoč specifičen vpliv poletnih mesecev - vprašanja ponovili se v septembrski anketi, vendar so se visoke ocene obdržale.
|
|
dopuščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dopuščen je moratorij (mirovanje) pri plačevanju premij, v zvezi s tem ni dodatnih stroškov, pa tudi doba varčevanja se zato ne podaljša.
|
|
dopuščênje |
star. dovoljenje, dopustitev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
|
|
drugotoženkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191. člena ZOR.
|
|
dváinpétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljenih je dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa Jožefa Tominca, pet kašmirskih šalov, ki so bili priljubljen modni dodatek ženske garderobe v prvi polovici 19. stoletja in štirje umetnoobrtni predmeti, kakršne najdemo na Tominčevih slikah.
|
elizíja |
lingv. opustitev končnega {besednega} samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enêrgičen |
ki se hitro in nepopustljivo odloča, odločen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grmóvščica |
zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
herostrát |
knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìntransigénca |
knjiž. nepopustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìntransigénten |
knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeklenéti |
knjiž. postajati zelo odločen, nepopustljiv:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jekleníti |
knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeklénost |
ekspr. velika odločnost, nepopustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jeklíti |
knjiž., redko delati kaj zelo odločno, nepopustljivo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kasaskónto |
ekon. blagajniški popust:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kesánje |
neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kompromís |
sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncedírati |
knjiž. dovoliti, dopustiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
koncesíven |
lingv., v zvezi koncesivni stavek dopustni stavek; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konciliánten |
knjiž. spravljiv, pomirljiv, popustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
konciliántnost |
knjiž. spravljivost, pomirljivost, popustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krút |
ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láksen |
knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv, ohlapen, širokosrčen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
láksnost |
knjiž. pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost, ohlapnost, širokosrčnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
letoválec |
publ. kdor preživlja letni dopust, počitnice {zunaj stalnega bivališča}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
letováti |
publ. preživljati letni dopust, počitnice {zunaj stalnega bivališča}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
letovíščar |
kdor preživlja letni dopust, počitnice v letovišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
letovíščarka |
ženska, ki preživlja letni dopust, počitnice v letovišču:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
letovíščarstvo |
preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
letovíšče |
1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
maksimálen |
največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máksimum |
največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marodêr |
nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marodêrstvo |
nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
marodírati |
nižje pog. biti na bolniškem dopustu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mehkôba |
1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mehkôben |
ekspr. 1. popustljiv, prizanesljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mehkôbnost |
ekspr. popustljivost, prizanesljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mehkočúten |
knjiž. 1. obziren, popustljiv, prizanesljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mehkočútnost |
knjiž. obzirnost, popustljivost, prizanesljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàjsi |
knjiž. 1. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naonegáviti |
star. narediti, storiti, navadno kaj neprimernega, nedopustnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdovóljen |
ki ni dovoljen, ni dopusten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèodjenljív |
1. raba peša nepopustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèodjenljívost |
raba peša nepopustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèodnehljív |
knjiž. 1. nepopustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèodnehljívost |
knjiž. nepopustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nújen |
1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obžalovánje |
1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odjénjati |
raba peša 1. odnehati, popustiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odjenljív |
raba peša popustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odjenljívost |
raba peša popustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odlóčen |
1. ki se hitro in nepopustljivo odloča:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odnehljívost |
knjiž. popustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odvréti |
1. popustiti zavoro pri vozilu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ojeklenéti |
knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ojekleníti |
knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ojeklíti |
knjiž., redko narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ožépek |
bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi, Hyssopus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plácet |
knjiž. dovoljenje, dopustitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
počitnikováti |
publ. preživljati počitnice, letni dopust {zunaj stalnega bivališča}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojeklenéti |
knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pojekleníti |
knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potúha |
1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečŕtati |
s črto, črtami čez kaj označiti za opustitev, izločitev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prečrtávati |
s črto, črtami čez kaj označevati za opustitev, izločitev:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijénjati |
star. popustiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijenljív |
star. popustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prijenljívost |
star. popustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rabát |
trg. popust pri ceni blaga, ki ga da proizvajalec navadno trgovskemu podjetju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razváditi |
s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvájati |
s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
régelj |
bot. vodna ali močvirska rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in drobnimi belimi cveti, Lycopus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rigorózen |
knjiž. zelo strog, nepopustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rigoróznost |
knjiž. zelo velika strogost, nepopustljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
skónto |
ekon. zmanjšanje prodajne cene; popust:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
špartánstvo |
knjiž. velika strogost, nepopustljivost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
trdovráten |
1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tréba |
v povedni rabi 1. z nedoločnikom izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕma |
1. nepopustljivo vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tŕmast |
1. ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trmoglàv |
ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úrlavb |
nižje pog. dopust, zlasti vojaški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zjeklenéti |
knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zjekleníti |
knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zníčiti |
star. uničiti, opustošiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žàl |
1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
1 83 183