|
vpádnik |
1. mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpréžnica |
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vránec |
konj črne barve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vránglovec |
med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Wrangla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratí |
nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratníca |
nav. mn., nar. prekmursko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vratník |
nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕčica |
bot. rastlina s črtalastimi listi in zvonastimi modrimi ali vijoličastimi cveti, Edraianthus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vretêno |
1. priprava ali del stroja v obliki na koncih zožene palice, na katero se pri predenju navija preja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vriezéja |
vrtn. lončna rastlina z zelenimi ali pisanimi listi v rozeti in barvitimi listi po cvetnem steblu, Vriesea:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrisováti |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročína |
1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕvnica |
vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákič |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakodnéven |
ki se ponavlja, poteka vsak dan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsákokrat |
izraža, da se dejanje ponovi v vsakem {nadaljnjem} primeru, ob vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèlej |
1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènapréj |
knjiž. brez konca, kar naprej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsènôčen |
redko celonočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèrazumevajóč |
ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do vsakršnega mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsèzavérodómcesárjevstvo |
ekspr. miselnost konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju, ki se je izražala v geslu vse za vero, dom, cesarja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstájati |
1. spravljati se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstáti |
1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstópnica |
pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vstopa zlasti v gledališče, kino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vúzemnica |
nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vúzemski |
nar. vzhodno velikonočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vúzmenka |
nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdúšnica |
nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzhodíšče |
astr. točka na obzornici, kjer Sonce vzide ob enakonočju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzkríliti |
s končinami narediti gib navzgor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznosít |
zastar. 1. ponosen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vznóžek |
elektr. spodnji del žarnice, elektronke, ki se uvije v okov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzrát |
nav. mn., nar. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzravnáti |
narediti, da pride kaj v pokončen položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzravnávati |
delati, da prihaja kaj v pokončen položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvràt |
nav. mn., nar. dolenjsko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vz... |
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
v... |
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wártburg |
tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Eisenacha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
y |
ípsilon tudi ipsílon -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zaapnéti |
prepojiti se s kalcijevim karbonatom; poapneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabádati |
s sunki, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíjati |
1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabíti |
1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zablokírati |
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabójnik |
knjiž. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje; kontejner:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabôsti |
1. s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêlje |
1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadàh |
manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zádek |
del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadírati |
s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadišáti |
1. dati, povzročiti prijeten vonj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjeíndijski |
nekdaj nanašajoč se na Indijo, Indokino, Indonezijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjič |
1. pri ponavljanju na zadnjem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádnjik |
1. anat. končni del črevesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadréti |
s sunkom narediti, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadušljív |
1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagátnica |
grad. vsak od pokončnih elementov zagatne stene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózda |
1. proti enemu koncu zožujoč se kos kovine, lesa za cepljenje, trdno nameščanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zagradíti |
z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrajeváti |
z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahodíšče |
astr. točka na obzornici, kjer Sonce zaide ob enakonočju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklénkati |
nav. ekspr. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakopítati |
1. večkrat udariti s {konjskim} kopitom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakràj |
zastar. skrajni, najbolj oddaljen kraj, konec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrílce |
aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakríliti |
s končinami narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakŕknjenec |
ekspr. kdor je strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztraja v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakròj |
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalásnica |
star. lasnica, lasna sponka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalédje |
1. področje za fronto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zalogóvnik |
žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamášek |
1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaméra |
1. {trajnejši} negativen, odklonilen odnos do koga zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamériti |
1. vzpostaviti do koga negativen, odklonilen odnos zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamoledováti |
nav. ekspr. ponižno zaprositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaneméti |
knjiž. onemeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanergáti |
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaníkniti |
knjiž. ponikniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanikoválstvo |
knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem, odklonilnem odnosu do vsega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaóriti |
nav. 3. os., knjiž. razleči se, zadoneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaostríti |
1. knjiž. narediti kaj ostrejše, bolj koničasto; priostriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapádlost |
ekon., fin. lastnost zapadlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaparkírati |
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapeljív |
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapéti |
1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapíčiti |
s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapikováti |
s sunkom, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapóra |
1. naprava, ki onemogoča prehod:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapréčiti |
star. preprečiti, onemogočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapréžnica |
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarisováti |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zárja |
1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkati |
lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekoválen |
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
23.754 23.854 23.954 24.054 24.154 24.254 24.354 24.454 24.554 24.654 
