besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: on   zadetki: 24.401-24.500



trpljênka  knjiž. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti; pasijonka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tŕtica  kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúla  igr. skupina igralnih kart, ki jo sestavljajo škis, mond in pagat:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúp  1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúst  1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuatára  zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túf  žarg., obrt. 1. skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti, žalni aranžma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujenároden  knjiž. tuj, drugonaroden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tujína  ozemlje, dežele onstran meje domače države:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túlipan  okrasna rastlina s pokončnim čašastim cvetom in črtalastimi listi:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
túlipanovec  vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
túlipovec  vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tunára  1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túndra  obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tunêra  1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupóljev  sovjetsko potniško ali vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Tupoljevu:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
turbína  strojn. pogonski stroj z lopatami, ki spreminja pogonsko energijo pare, plina ali vode v mehansko delo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrbo...  nanašajoč se na turbino, pogon s turbino; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túren  nižje pog. cerkveni stolp, zvonik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túrnus  1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túsah  tekst. svila iz vlaken kokonov nekultivirane indijske sviloprejke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túta  zlasti v primorskem okolju kombinezon:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubirálka  muz. ozka, podolgovata deščica na godalih in brenkalih, ob katero se s prsti pritiskajo strune in s tem spreminja višina tonov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udvárjati  knjiž. 1. izkazovati ženski posebno pozornost z namenom pridobiti si njeno naklonjenost; dvoriti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglasíti  1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglaševáti  1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úgrofínski  lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
újčkati  s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ujemálen  lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu {in spolu} ujema z odnosnico; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpiti  ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukalúpljati  ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulán  nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ulánec  nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últradesníčarski  polit. nanašajoč se na skrajno konservativno, nazadnjaško stranko ali tako skupino v stranki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
últramikroskóp  fiz. mikroskop, ki uporablja uklonjeno svetlobo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ultra...  za izražanje; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
undécima  muz. interval v obsegu enajstih diatoničnih stopenj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
unovčeváti  1. ekon. spreminjati v denarna sredstva:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unóvčiti  1. ekon. spremeniti v denarna sredstva:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unovčljív  ekon. ki se da spremeniti v denarna sredstva:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unovčljívost  ekon. lastnost, značilnost unovčljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upogibálka  anat. mišica, ki upogiba del okončine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upogljívec  ekspr. uklonljiv človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upokojeváti  1. delati, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
upokojíti  1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urédba  1. splošni pravni akt, ki ga izda najvišja izvršna oblast na podlagi ustave ali zakona:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urejeválnik  elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urgénca  adm. opomin, ponovna zahteva, da kdo izpolni obveznost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
urgírati  1. adm. opomniti koga, ponovno zahtevati od koga, da izpolni obveznost:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úriti  z vajo, ponavljanjem usposabljati koga za določeno delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úrna  knjiž. vrč, lonec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uslúga  1. kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usnovíti  knjiž. uresničiti, konkretizirati:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ustáva  temeljni zakon države:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ustáven  nanašajoč se na ustavo, zakon:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščíp  stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščípniti  1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvléčen  mont., v zvezi uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úzda  priprava iz brzde in jermenov, ki se da konju na glavo, da se lahko vodi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpácija  knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpátor  knjiž. kdor si nezakonito, nasilno prilasti oblast:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uzurpírati  knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
u...  1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váditi  1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vájen  1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valorizírati  1. ekon. določiti čemu vrednost {v denarju}, ovrednotiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovítka  grad. večja salonitna plošča s petimi ali osmimi valovi za pokrivanje ostrešja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vampír  1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variánca  mat. povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
várnica  zastar. varnostna zaponka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vasováti  v kmečkem okolju biti ponoči na obisku pri dekletu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbádati  1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíjati  1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbíti  1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbodlína  med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbógajme  star. zastonj, brezplačno:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbôsti  1. pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včásih  1. izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včŕtati  1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdóva  žena, katere mož je umrl in se ponovno ne poroči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdôvec  mož, čigar žena je umrla in se ponovno ne poroči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčen  1. ki obstaja brez začetka in brez konca:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večér  1. del dneva ob sončnem zahodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčglásen  muz. komponiran za več glasov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčkrat  izraža več ponovitev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčnároden  knjiž. večnacionalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčstókrat  izraža več sto ponovitev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véjnik  1. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vékomaj  1. izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velár  lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
veláren  lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velblódar  kdor goni, vodi velbloda:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèleindustriálec  v kapitalistični ekonomiki lastnik ali solastnik enega ali več velikih industrijskih podjetij, tovarn:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlelísten  bot., v zvezi velelistna potonika rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali škrlatnimi cveti, Paeonia mascula; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velélnik  1. lingv. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèlepodjétnik  v kapitalistični ekonomiki lastnik velepodjetja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèletovárnar  v kapitalistični ekonomiki lastnik velike tovarne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velíkokrat  izraža veliko ponovitev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velocipéd  nekdaj vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vélum  1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 24.401 24.501 24.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA