besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: on   zadetki: 23.254-23.353



orangútan  človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orépnica  vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki zadržuje vozilo pri vožnji navzdol:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orfízem  filoz. nauk starogrške filozofije o neumrljivosti in ponovnem utelešenju duše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
organicízem  soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
organoléptičen  knjiž. ki se ugotovi, določi z vidom, okusom, otipom in vonjem:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
órgija  1. pri starih Grkih in Rimljanih versko slavje v čast bogov, zlasti Demetre, Zevsa, Dioniza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
órglavec  1. kdor igra {na} orgle zlasti na koncertu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
órglice  1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
óriks  zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Orjúna  kratica organizacija jugoslovanskih nacionalistov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oródnik  lingv. šesti sklon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osámljati  onemogočati komu stike, povezavo z drugimi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósemkrat  izraža osem ponovitev:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osénčiti  1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósimski  zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osíp  šol. s številom izraženo razmerje med številom istočasno vpisanih učencev in številom učencev, ki v rednem roku končajo šolanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oskŕd  obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oslabéti  1. postati slab, onemogel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oslabíti  1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oslár  kdor goni, vodi osla:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osméšiti  narediti, da je kdo smešen, ponižan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôsmič  pri ponavljanju ali v zapovrstju na osmem mestu:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmísliti  knjiž. dati smisel, končni cilj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmislováti  knjiž., redko dajati smisel, končni cilj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmíšljati  knjiž. dajati smisel, končni cilj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osmóza  fiz., kem. pronicanje topila in raztopljenih snovi z majhnimi molekulami skozi polprepustno membrano:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
osnútek  1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osója  nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen od sonca:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osójen  obrnjen, usmerjen od sonca:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osóren  1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óst  1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósten  1. nekdaj palica z železno konico zlasti za poganjanje volov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostináten  muz., v zvezi ostinatni bas glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v basu; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostináto  muz. glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v istem partu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óstnat  star. koničast, šilast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrakízem  1. zgod. glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika, črepinjska sodba:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostríca  1. knjiž. oster, koničast vrh gore:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrívec  lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ostróga  1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostroglàv  knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrokljún  ki ima oster, koničast kljun:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrolísten  bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides;; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osvinjáti  slabš. 1. umazati, onesnažiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oščèp  zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ošíliti  narediti ostro, koničasto:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Óttov  strojn., v zvezi Ottov motor in ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozádje  1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozára  nav. mn. travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ózek  1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma majhno razsežnost,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oživéti  1. postati {ponovno} živ:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oživíti  1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ožívljati  1. povzročati, da postane kdo ponovno živ:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
o...  1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páčuli  1. bot. indijska rastlina, ki vsebuje veliko eteričnega olja, Pogostemon patchouli:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pahljáčnik  nav. mn., zool. hrošči s kolenčasto upognjenimi tipalkami, ki so na koncu pahljačasto razširjene, Lamellicornia; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pájkovec  nav. mn., zool. členonožci s pikčastimi očmi in štirimi pari nog, Arachnoidea:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
palisáda  knjiž. pregrada, ograja iz pokončno postavljenih priostrenih brun, kolov, navadno za obrambo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pametnják  1. iron. kdor se dela pametnega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pametnjákar  iron. kdor se dela pametnega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pametnjákinja  iron. ženska, ki se dela pametno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pametnjákovič  iron. kdor se dela pametnega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pandékte  jur., v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánéšplja  vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánéšpljica  vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánkrt  slabš. nezakonski otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánkrtski  slabš. nezakonski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánseksualízem  psih., po Freudu nauk, da je spolni nagon osnova človekovega duševnega življenja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
papagájstvo  slabš. nekritično ponavljanje mnenja, izjav koga drugega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
papatáči  1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pápiga  pisana tropska ptica z zelo ukrivljenim kljunom, ki lahko oponaša glasove:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
papíla  nav. mn., anat. bradavičasta vzboklinica na telesu ali organih, brbončica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Papínov  fiz., v zvezi Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100˚ C:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paradentóza  poljud. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob,; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paragráf  1. oštevilčen odstavek zakona ali določbe; člen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paragráfar  ekspr. kdor se zelo natančno ravna po zakonih, določbah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paralogízem  filoz. nenamerna kršitev logičnih zakonov in pravil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parámeter  1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
paraplegíja  med. stanje popolne negibnosti spodnjih okončin kot posledica bolezni ali poškodbe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
párapsihologíja  psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parazól  1. star. sončnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
para...  1. za izražanje podobnosti, približnosti:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paritéta  1. ekon. razmerje vrednosti denarne enote do zlata ali vodilne valute:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
párkelj  rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parlamènt  1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
parlamentarízem  polit. politična ureditev, v kateri zakonodajna oblast pripada parlamentu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Parnás  v grški mitologiji gora, na kateri prebiva Apolon z muzami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
párnik  1. ladja na parni pogon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parnopérnat  bot., v zvezi parnopernati list pernati list, pri katerem se listno vreteno konča s konico ali vitico; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parodírati  knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemati, oponašati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paruzíja  rel. Kristusov prihod ob koncu sveta; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pasíva  ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pasíva  ekon. obveznosti, skladi, viri sredstev, ki jih kdo ima:; s mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paskvíl  lit. anonimen sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, dogodek, sramotilni spis:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pástorek  sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pástorka  hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páščipálec  nav. mn., zool. pajkovci s širokim členastim zadkom in ščipalnicami na pipalkah, Pseudoscorpionidea:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
patènt  1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
patentírati  z zakonom zaščititi izključno pravico gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paternalízem  soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja navidez pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pátina  1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   22.754 22.854 22.954 23.054 23.154 23.254 23.354 23.454 23.554 23.654  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA