besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: okra   zadetki: 1.066-1.165



diferencijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na vprašanji, čemu diferenciacija in katera so načela diferencijskih oblik, Strmčnik (1993: 14- 28) odgovarja na podlagi upoštevanja različnosti učnih in drugih razlik med učenci ter izhodišč demokratične in humane šole.
diglotičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: »Samo govorna vrsta rabe pomeni neuravnotežen bilingvizem, saj gre večinoma za obvladanje narečja ali pokrajinskega pogovornega jezika, torej za dvojezičnost diglotične vrste.«
dihondra  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dihondra je okrasna rastlina z majhnimi zelenimi listi srčaste oblike, premera 1-1,5 cm in majhnimi belimi cvetovi.
díka  zastar. 1. okras:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
diktátor  kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
diktátorstvo  redko politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve; diktatura:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diktatúra  1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dipilónski  um. nanašajoč se na starogrški način okraševanja z geometrično stiliziranimi liki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
díple  etn. belokranjsko ljudsko glasbilo z dvojno piščaljo in mehom:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
díptih  1. um. poslikani ali reliefno okrašeni plošči, ki se zapirata kot knjiga:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
distoriziran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Eyehategod v svoji godbi tudi tokrat združujejo kitarske rife Black Sabbath (beri: stoner rock), ritme zaradi THC-ja povsem odtujenega bobnarja, zvoke živalsko kričečega pevca ter cviljenje distoriziranih kitar, ki ne potrebujejo dodatne elektronike.
dividírati  mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dodeljevan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za razliko od drugih slovenskih pokrajin, na primer apaškega polja, kjer so prav tako naseljevali zemljišča izseljenih Nemcev, kolonistom zemlja ni bila dodeljevana v last, temveč le v užitek.
dogovorljivost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: "Odgovornost" je skratka pojem, v katerega pomen sta vpisani vsakokratna spremenljivost in dogovorljivost.
dolína  1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dólman  nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolóžek  muz. melodični okrasek za glavno noto:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domačnostno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Moji nožni prsti pa so se nerešljivo zapletli v gosto črno goščo mehkih dlak, ki je divje in nebrzdano kot nekakšen nerazumljiv tujek poganjala sredi vse tiste mehke in voljne, domačnostno tople pokrajine riti in beder.
dotikajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Niso si mogli očitati preprostosti, in sprijaznjenost z mislimi, da navsezadnje nočejo zapletati svojega tokratnega početja, jim ni dala poleta proti potrkavanju med seboj dotikajočih se vej.
dovoljujoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V nasprotju z večino Afričanov živijo v demokratični ureditvi že od leta 1976, dovoljujoč vsakomur, da kandidira, voli in je izvoljen.
draperíja  nav. mn. okrasna nagubana, nabrana zavesa ali prevleka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobčken  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
drobnonapiljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
dròm  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Peli so mu moški, ženski in mešani zbori, z značilnim dromom in dvema visokima "tenorjema" in kratko razpotegnjenim melizmatičnim okraševanjem.
dŕs  muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačemiselnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
drugačnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
drvníca  1. nar. belokranjsko drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ducato  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
dvainsedemdesetkrat  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
dvigradski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
dvocepen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega političnega prostora; vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce, kmete, ženske in levo usmerjeno inteligenco.
dvolóžek  muz. melodični okrasek iz štirih tonov, sestavljen izmenoma iz spodnjega in zgornjega tona; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvótráčen  um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
džúngla  1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eševêrija  vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
federál  v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
festón  um. okras v obliki cvetnega ali sadnega venca:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fiála  arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fíbula  1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
filigrán  tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fioritúra  muz. okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; glasbeni okrasek; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
florentínec  širokokrajen ženski slamnik; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fontána  arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen vodnjak, navadno z vodometom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
forsítija  vrtn. okrasni grm, ki zgodaj spomladi rumeno cvete; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fránža  nav. mn., pog. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fríz  arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frontispíc  biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
gagát  petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
galonírati  knjiž. našiti okrasne trakove:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
garnírati  okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gauleiter  v nacistični Nemčiji pokrajinski vodja nacistične stranke:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
glavárstvo  v stari Avstriji 1. urad okrajnega ali okrožnega glavarja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gledíčija  vrtn. okrasno drevo z močnimi trni in drobnimi zelenkastimi cveti v grozdih, Gleditschia triacanthos; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glicínija  vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gorjánski  nanašajoč se na gorjance ali gorato pokrajino:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gravêr  kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gravírati  vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grívar  1. ekspr. vojak z grivi podobnim okrasom na kapi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grlján  nar. belokranjsko vrat {pri steklenici}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúmb  predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
heliotróp  1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
héna  bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hibískus  bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hijacínta  okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hís  nar. belokranjsko {lesena} shramba ali zidanica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hítati  nar. belokranjsko metati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
horténzija  grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustánčevje  um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki narezanega hrustanca:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
íkskrat  ekspr. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ilovák  nar. belokranjsko ilovica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ilustrácija  1. risba, slika kot pojasnilo, okras {tiskanega} besedila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
iniciálka  grafično poudarjena ali slikarsko okrašena {velika} začetna črka v tekstu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkrustácija  1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
intárzija  okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izcizelírati  vrezati drobne okraske v kovino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izvésti  1. z vezenjem okrasiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
jabót  obl. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc, nabornica:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
jadíkovec  vrtn. okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete; judeževo drevo; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jágmiti se  nar. belokranjsko potegovati se, puliti se {za kaj}:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jasmín  poljud. okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti,; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
jesénovka  vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
júdežev  vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Júrij  etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kájkrat  knjiž. velikokrat, večkrat:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kalikánt  bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kalumét  knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kamélija  zimzelen okrasni grm ali lončnica z usnjatimi, bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cveti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kampánja  knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kána  bot. visoka okrasna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Canna generalis; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kapucínka  okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kartúša  1. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
katálpa  vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kêrija  vrtn. okrasni grm z zlato rumenimi cveti, Kerria japonica; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kíč  nav. slabš. okrasni predmet brez umetniške vrednosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kínč  zastar. okras:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kínik  filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
koláš  nar. belokranjsko plesalec kola:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kolášica  nar. belokranjsko plesalka kola:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kólati  nar. belokranjsko plesati kolo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   466 566 666 766 866 966 1.066 1.166 1.266 1.366  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA