dròm |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Peli so mu moški, ženski in mešani zbori, z značilnim dromom in dvema visokima "tenorjema" in kratko razpotegnjenim melizmatičnim okraševanjem.
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
drvníca |
1. nar. belokranjsko drvača, drvarica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ducato |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
|
dvainsedemdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi jo imel on, bi si privoščil sončni zahod, ne samo štiriinštiridesetkrat pač pa dvainsedemdesetkrat, stokrat ali celo dvestokrat na dan, ne da bi premaknil stol!
|
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
dvocepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Socialdemokrati so zgodovinsko prebili dvocepno naravo slovenskega političnega prostora; vanj so pripeljali do tedaj odrinjene delavce, kmete, ženske in levo usmerjeno inteligenco.
|
dvolóžek |
muz. melodični okrasek iz štirih tonov, sestavljen izmenoma iz spodnjega in zgornjega tona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvótráčen |
um., navadno v zvezi dvotračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz dveh vzporedno potekajočih trakov; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
džúngla |
1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
eševêrija |
vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
federál |
v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
festón |
um. okras v obliki cvetnega ali sadnega venca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fiála |
arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fíbula |
1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
filigrán |
tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fioritúra |
muz. okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; glasbeni okrasek; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
florentínec |
širokokrajen ženski slamnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fontána |
arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen vodnjak, navadno z vodometom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
forsítija |
vrtn. okrasni grm, ki zgodaj spomladi rumeno cvete; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fránža |
nav. mn., pog. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
fríz |
arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
frontispíc |
biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
gagát |
petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
galonírati |
knjiž. našiti okrasne trakove:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
garnírati |
okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gauleiter |
v nacistični Nemčiji pokrajinski vodja nacistične stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
glavárstvo |
v stari Avstriji 1. urad okrajnega ali okrožnega glavarja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gledíčija |
vrtn. okrasno drevo z močnimi trni in drobnimi zelenkastimi cveti v grozdih, Gleditschia triacanthos; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
glicínija |
vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gorjánski |
nanašajoč se na gorjance ali gorato pokrajino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gravêr |
kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gravírati |
vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grívar |
1. ekspr. vojak z grivi podobnim okrasom na kapi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
grlján |
nar. belokranjsko vrat {pri steklenici}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
gúmb |
predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
heliotróp |
1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
héna |
bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hibískus |
bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hijacínta |
okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hís |
nar. belokranjsko {lesena} shramba ali zidanica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hítati |
nar. belokranjsko metati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
horténzija |
grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
hrustánčevje |
um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki narezanega hrustanca:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
íkskrat |
ekspr. velikokrat, mnogokrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ilovák |
nar. belokranjsko ilovica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ilustrácija |
1. risba, slika kot pojasnilo, okras {tiskanega} besedila:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
iniciálka |
grafično poudarjena ali slikarsko okrašena {velika} začetna črka v tekstu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
inkrustácija |
1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
intárzija |
okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izcizelírati |
vrezati drobne okraske v kovino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izvésti |
1. z vezenjem okrasiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
jabót |
obl. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc, nabornica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
jadíkovec |
vrtn. okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete; judeževo drevo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jágmiti se |
nar. belokranjsko potegovati se, puliti se {za kaj}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jasmín |
poljud. okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
jesénovka |
vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
júdežev |
vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
Júrij |
etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kájkrat |
knjiž. velikokrat, večkrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kalikánt |
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kalumét |
knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kamélija |
zimzelen okrasni grm ali lončnica z usnjatimi, bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cveti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kampánja |
knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kána |
bot. visoka okrasna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Canna generalis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kapucínka |
okrasna rastlina s poleglim ali vzpenjajočim se steblom in navadno z rumenimi ali oranžnimi cveti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kartúša |
1. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
katálpa |
vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kêrija |
vrtn. okrasni grm z zlato rumenimi cveti, Kerria japonica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kíč |
nav. slabš. okrasni predmet brez umetniške vrednosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kínč |
zastar. okras:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kínik |
filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koláš |
nar. belokranjsko plesalec kola:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kolášica |
nar. belokranjsko plesalka kola:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kólati |
nar. belokranjsko plesati kolo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |