besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: ok   zadetki: 19.301-19.400



spáčnik  lov. ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; srednji petelin; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spáring  šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu:; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spártakovec  med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specialíst  1. kdor si pridobi posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
specializánt  kdor si pridobiva posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speleológ  strokovnjak za speleologijo, jamoslovec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spéstovanček  ekspr., redko 1. {majhen} otrok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spéstovati  ekspr. 1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spétka  šport. preskok telovadnega orodja z nazaj skrčenimi nogami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spíker  kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spirála  1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
spiránt  lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spiritízem  v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spiritizírati  v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spirituóza  nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spís  1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
splašíti  1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spláv  zastar., navadno v zvezi na skok na splav zelo hitro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
spláviti  s tokom spraviti kam:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
splavúša  knjiž., slabš. ženska, ki nestrokovno dela splav{e}:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spletíčna  nekdaj, zlasti v plemiškem okolju služabnica za osebno strežbo plemkinji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spljúzniti  knjiž., redko spraviti iz česa mokrega, sluzastega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spočíti se  s prekinitvijo kake dejavnosti sprostiti se, okrepiti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodmléti  s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodmlévati  s trajnim, močnim tokom od spodaj odstranjevati zemljo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodmúliti se  ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spolovérec  nar. belokranjsko dvospolnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spónzor  publ. kdor v reklamne namene gmotno podpre, omogoči kako dejavnost, izvedbo česa; pokrovitelj, podpornik:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spovédati  1. rel. poslušati grehe vernika, mu naložiti pokoro in dati odvezo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spovedováti  1. rel. poslušati grehe vernika, mu nalagati pokoro in dajati odvezo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprát  zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih, Sprattus sprattus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
správiti  1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
správljati  1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spričeválo  1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sprofesionalizírati  knjiž. narediti, da postane kaj poklicno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srájčnik  nekdaj 1. majhen otrok, ki nosi samo srajco:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srakopérec  bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕbec  zool. droben zajedavec, ki sesa živalske sokove in povzroča garje, Sarcoptes scabiei:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srbohrvatíst  strokovnjak za srbohrvatistiko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredílen  teh., v zvezah: sredilni kotnik kotnik za določanje, zaznamovanje središča pri okroglih predmetih; sredilni sveder sveder za vrtanje skozi sredino, središče predmeta; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredínec  1. srednji prst na roki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredíšče  1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srednjedêbeln  agr. ki ima srednje visoko deblo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srednjeróčen  nanašajoč se na srednji rok:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srednjetláčen  teh. nanašajoč se na področje srednje visokih tlakov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sreníšče  knjiž. kraj, prostor, pokrit s srenom:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréz  v stari Jugoslaviji politični okraj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕp  orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stabilizátor  teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stájica  1. priprava z ograjico za otroka preden shodi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalílen  elektr., v zvezi stalilna varovalka varovalka, v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog; staljiva varovalka; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalinízem  politična doktrina in politični sistem, v katerem je absolutizirana vloga države in partijskega sistema, kot ju je uveljavil Stalin po Leninovi smrti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staljív  elektr., v zvezi staljiva varovalka varovalka, v kateri se žica stali in tako prekine tokokrog; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stán  nar. del oblačila, ki pokriva zgornji del telesa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stanoválec  kdor stanuje navadno v hiši, bloku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stanóvski  nanašajoč se na stan, poklic:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starogôrski  lit., v zvezi starogorski rokopis in Starogorski rokopis zapisi treh molitev v slovenskem jeziku s konca 15. stoletja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárši  1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárter  avt. elektromotor na tok iz baterije, ki požene glavni motor avtomobila; zaganjalnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státi  1. biti v pokončnem položaju, navadno tako, da je vsa teža na nogah:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státik  strokovnjak za ugotavljanje obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
statístik  strokovnjak za statistiko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
statíva  žarg., šport. pokončni del nogometnih vrat; vratnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státus  kar je po pravnih in samoupravnih normah opredeljeno s pravicami, obveznostmi glede na poklic, dejavnost, pravni položaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státva  navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Stáufferjev  strojn., v zvezi Staufferjeva mazalka mazalka, ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stávnica  1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stáž  1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stažírati  delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stažíst  kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stebèr  1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stebríšče  stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stégnjen  v zvezah: agr. stegnjeni kozolec kozolec, ki ima okna v eni vrsti; geogr. stegnjeni dom dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; prim. iztegniti; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
steklár  kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem in prodajanjem steklenih izdelkov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stekleník  s steklom ograjen in pokrit prostor za gojenje rastlin; steklenjak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
steklenják  s steklom ograjen in pokrit prostor za gojenje rastlin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
steljívo  agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenodaktilográf  kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenodaktilográfka  ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenográf  kdor poklicno stenografira:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenografíja  pisava iz posebnih znakov in okrajšav za hitro zapisovanje, hitropis:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenografírati  s posebnimi znaki in okrajšavami hitro zapisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenográfka  ženska, ki poklicno stenografira:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenotipíst  kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stenotipístka  ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stereofoníja  elektr. snemanje ali predvajanje zvoka, ki omogoča prostorsko dojemanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stereográfski  geogr., navadno v zvezi stereografska projekcija kartografska projekcija, pri kateri se oddaljenosti med vzporedniki proti robu projekcije večajo, ekvator in srednji poldnevnik pa sta ravna in se pravokotno sekata; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stereotípen  knjiž. ustaljen ali pogosto se ponavljajoč zlasti glede na obliko, okoliščine:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stikálo  priprava za vključevanje ali izključevanje električnega toka:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
stilít  asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
stískati  1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stísniti  1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stíva  min. rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stóg  1. visoka stožčasta kopa, kopica zlasti sena, slame:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stójka  pokončna podpora:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stólnik  1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stòlp  visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stôlpnica  zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stòp  1. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stópati  pog. z dvignjenim prstom, roko ustavljati avtomobile za zastonjsko vožnjo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA