|
četveropól |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Iz četveropolnih parametrov lahko razberemo, da bi se ta četveropol lahko uporabil kot ojačevalnik, saj je lokalno aktiven v izbrani delovni točki.
|
četveropólen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Iz četveropolnih parametrov lahko razberemo, da bi se ta četveropol lahko uporabil kot ojačevalnik, saj je lokalno aktiven v izbrani delovni točki.
|
četverorôčen |
ki se izvaja s štirimi rokami; štiriročen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverospèv |
muz. vokalna skladba za štiri glasove; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverostrán |
geom. ki ima za osnovno ploskev četverokotnik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četvórček |
1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četvornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A ni škoda, da se prav uma tako oklepamo, pa ravno z njim stvari razcepimo v dvojnosti in četvornosti in mnogoterosti, se zapletemo v mrežo vseh pestrosti in se gremo vspostavljanja 'pravilnih' odnosov, namesto da bi dojeli samo to, da smo Eno in bi stremeli k Duhu, ne k razumarskim razlagam in razumevanjem, ki so nujno nepopolna?
|
|
čevljár |
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem obutve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čezcesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drogovi za čezcestne transparente so izdelani iz debelostenskega kovinskega profila okroglega prereza.
|
|
čezenj |
zaim., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa se je jezdec samo odmaknil od potoka, da bi si pridobil zalet za skok čezenj.
|
|
čezučniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedila, namenjena pragmatičnemu branju, se torej pojavljajo v okviru neumetnostne rabe jezika (jezikovne vzgoje), predvsem pa kot čezučniške (kroskurikularne) vsebine, ki zadevajo tako slovenščino kot druge predmete.
|
|
číba |
nar., ljubk. kokoš:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číbuk |
v orientalskem okolju pipa z dolgo cevjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číča |
v južnoslovanskem okolju starejši znan moški; stric:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číčerka |
bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi, Cicer arietinum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
číčkast |
slabš. preveč in neokusno okrašen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čikáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Knjiga vsebuje v širokem prerezu zajet izbor pesniškega opusa čikaške Slovenke, doma skoraj neznane, sicer pa prve dame slovenske poezije v izseljenstvu.
|
číkoš |
1. v madžarskem okolju pastir konj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čílim |
v orientalskem okolju preproga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čimblíže |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: In je napaka, ki je tista prava prva snov za vžig svetlobe, ki te res pokliče čimbliže, ki te ne zaslepi s svojim bliščem: je pač mrena, ki izžge, saj ne sodi zraven teme.
|
čimmánjši |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Proti tem se borijo z izolacojo kovinskih kristalov v čimmanjše enote, da bi imele zanke vrtinčnih tokov čimmanjšo površino.
|
čimvéčji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kdor svojo kulturno potešitev naslanja le na prvotno ugodje, torej na veščino pridelovanja čimvečjih doživljajskih presežkov ob najmanjših zavestnih vložkih, bo v visokem plesu pač videl le torturo.
|
činéla |
nav. mn., muz. glasbilo v obliki okrogle izbočene kovinske plošče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čínklja |
zool. manjša sladkovodna riba z brčicami okrog ust, Misgurnus fossilis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čípka |
nav. mn. luknjičast okrasni izdelek iz sukanca:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čislan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vlad Dracul, najpopularnejši med njimi in avtorjev osebni prijatelj ter zaupnik, je bil svoje dni čislan in spoštovan Romun, vendar se je po nerodnem spletu okoliščin preobrazil.
|
|
čisli |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po "preudarnem premisleku" (ki ga samega po sebi, kot zvrst duha ni imel ravno v čislih) je kasneje ugotovil, da pa morda vendarle mora vsaj malo pokomentirati nagib za svoj umotvor, t.j. endofazni preblisk, kot je temu sam rekel.
|
|
čistílka |
ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem; snažilka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistilniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na številnih lokacijah v svetu so danes v preverjanju postopki klasičnega anaerobnega gnitja (digestije) čistilniškega mulja, ki mu dodajajo predhodno obdelano biološko frakcijo komunalnih smeti (na pr. VALORGA proces, BIOMET AB proces, DRANCO proces in dr.) (Delecroix in Saint-Joly, 1992; Six in DeBaere, 1992).
|
|
čistofrekvenčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prof. Tom Chalko (na sliki desno), doktor fizike z Univerze v Melbournu, je z raziskovanjem vpliva barv na bioelektromagnetno polje ljudi ugotovil, da čistofrekvenčne barve ter sprememba barv pozitivno delujejo na človekovo zdravje.
|
|
čistopásemski |
ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistopasemskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hitro ocenijo, koliko denarja je kdo pripravljen odšteti za psa in po potrebi zagovarjajo ali čistopasemskost ali pa "čistokrvnost".
|
|
čistopís |
zadnji, dokončni prepis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistorumen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njene trde kamnite joške so vabile v najbolj nenavadnih barvah: od vijoličaste do oranžne, okraste in čistorumene; malokatera je bila pusto rjava, čisto zlata ali dolgočasno bela
|
|
čístosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: A kako se vrniti k prvotnemu meščanstvu - če hočete, k Rousseaujevemu nedolžnemu divjaku, k otroku, ki ga je francoski moralist dajal v središče svoje vzgoje v Emilu in ki je drugo ime za čistostno stanje predpostavljene človeške pradružbe -, ko pa to vrnitev kot pristno in realno onemogoča celoten materialni in duhovni razvoj zadnjih dveh stoletij?
|
čívkati |
oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkniti |
1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížem |
nav. mn., star. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížma |
nav. mn., nar. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížmar |
nekdaj izdelovalec visokih čevljev; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji
umetnostnozgodovinski diplomski nalogi).
|
|
členjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vertkalni blok je členjen, visok pr. 5,50 m, spodnji in zgornji del sta kvadratnega, srednji pa je sekstaedernega tlorisa, izvedenega iz opisanega kvadratnega tlorisa.
|
|
členkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na koncu ugotavlja, podobno kot M. Snoj načelno v uvodu, da problem ni dokončno rešen, saj je členkovska besedna vrsta sintaktično heterogena »in je potrebno še raziskati, če vse te skupine res sodijo skupaj«.
|
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
|
človéčen |
knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčina |
1. nar. belokranjsko velik, neroden človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčnost |
1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čólja |
nar. zahodno panj, čok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnarka |
poklic; ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čolnárna |
pokrit prostor za shranjevanje čolnov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolnárstvo |
poklicno prevažanje s čolni:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čolničenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na Gimnaziji Jesenice imamo v okviru Odprte šole tudi Krožek ročnih del, kjer se učimo osnov pletenja, kvačkanja, vezenja in čolničenja (izdelovanja čipk s čolnički).
|
|
čórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nataša je skupaj z Javedom in še enim domačinom iz kamnov zgradila majhen tempelj, na oltar sta Tomaž in Aleš zavezala svoje kate, ki sta jih dobila na drugih himaljaskih odpravah (gradnja čortena v baznem taboru in obred imenovan pudža je običaj v Nepalu, predvsem Šerpe verujejo, da na goro ne smeš prej, dokler ne opraviš obreda).
|
čožót |
nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črép |
1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črepíca |
redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črépnja |
etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čreslovína |
organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črévar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: poklic
|
črevarka |
poklic; ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Uglašenost inštrumentov na 430 Hz, kot v času Mozarta in Boccherinija (letos mineva dvesto let od njegove smrti), je pod cerkvene oboke ponesla mehkoben zvok klasično uglašenih glasbil, čembala, violine, viole in violončela - preko katerih so bile namesto kovinskih, napete črevne strune - prežet z nežnimi zvoki fagotista Azzolinia.
|
črevesce |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med prve sodi par vrst vojaceljnov, ovešenih s takimi ali drugačnimi bljuvalniki svinca, poskočne leteče žagice, ki ti mimogrede izrezbarijo črevesce, možnarski oklepniki, stoječe strojnice (ki jih je moč prevrniti in jih drugače razpostaviti), helikopterji, bojne organske zračne ladje in striderji, gromozanske, pajkom slične samohodke na tenkih nogah, namenjene iztrebljevanju gverilcev.
|
|
čŕkati |
ekspr., redko okorno pisati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕkoslikár |
kdor se poklicno ukvarja s slikanjem črk, napisov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črkoslikarka |
poklic; ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
črkóvnica |
1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕmnovka |
zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕnčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Japonska mati črnčevega otroka pa je ob pomoči moža, vplivnega japonskega politika, postala vodilna modna kreatorka.
|
črnopíkčast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Herpetološka skupina, okolica akumulacijskega jezera v Vanganelu, črnopikčasta, pozidna in primorska kuščarica, zelenec, belouška, kobranka in še kaj.
|
črnorízec |
v vzhodnoslovanskem okolju menih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnorjavkast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rumeni pravokotniki, ki (me) še najbolj spominjajo na plutovino, na njih pa črnorjavkaste lise, ki se stapljajo s podlago in obenem od nje odstopajo.
|
|
črnoškrlaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi je našel tudi kratkodlakavo popkoreso, nežni kamnokreč, črnoškrlatni kamnokreč in gorenjsko lepnico.
|
|
čŕnovka |
zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čŕnstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: S črnstvom je do ene četrtine krvno "kontaminirana" tudi Madeline, ki jo predstavlja edina v tej nadaljevanki nekoliko problematična igralska zasedba: Lasley-Anne Down se je kot zrela lepotica zlasti na začetku prav očitno z vso poklicno rutino trudila nastopati kot dvajsetletnica.
|
črvojédina |
moknati ostanki lesa, ki ga razjedajo črvi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕvov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Hiše in krajine iz železobetona se pojavijo pred menoj v tako orjaških silovitostih, kot jih naravno oko / žabje oko, črvova svetlobna zaznava?/ ne more nikoli razvideti.
|
čúda |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúdo |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudodelništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tokrat ni glavna oseba ostareli katoliški duhovnik s spodletelim čudodelništvom, ampak Pregelj pisatelj in njegov strah pred upadom pisateljske potence, nauk pa bi lahko bil, da je povezovanje velikih duhovnih dejanj z mladostno močjo in spolno potenco napačno.
|
|
čudo... |
kakor čudokrasen, čudolep ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuft |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eni prisegajo na čufte, drugi na brokoli; enim ne sede cigaretni dim, drugi bi nikotinske paličice sesljali, dokler jim ne bi pomodrele ustne; eni uživajo v posvečenih zvokih klavirskih koncertov starih mojstrov, drugi zvračajo superce na oberkrajnerje (gah!).
|
|
čukasto |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi so me nekak čukasto pogledal v stilu: "a ti se greš pa kulturo al kako?"
|
|
čúlja |
nar. zahodno panj, čok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čústvo |
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čúš |
nav. mn., slabš., v avstrijskem okolju Slovenec, Jugoslovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čušperški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gospodje čušperški so izumrli v drugi polovici 16.stoletja, nato pa je šla gospoščina iz rok v roke.
|
|
čútara |
ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čútarica |
ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | | | | | | | | |
14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 
