|
vpustíti |
strojn. narediti, da kaj pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vračálka |
adm. tipka za vračanje voza pisalnega stroja za po eno mesto proti levi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vránglovec |
med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Wrangla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrátnik |
knjiž. podboj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vremenotvóren |
meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vreteník |
strojn. okrov dela stroja z ležaji delovnega vretena in zobniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vretenják |
strojn. okrov dela stroja z ležaji delovnega vretena in zobniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vretêno |
1. priprava ali del stroja v obliki na koncih zožene palice, na katero se pri predenju navija preja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrhóvnost |
knjiž. 1. politična neodvisnost, samostojnost; suverenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrhúnec |
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vročevòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstíčnik |
tisk. 1. prostor na stavnem stroju, kjer se zbirajo ulite vrstice v stolpec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrstílnik |
adm. zobčasto kolesce pri pisalnem stroju za naravnavanje razdalje med vrstami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršáti |
1. dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vršéti |
dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕt |
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtálnik |
teh. stroj ali orodje za vrtanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtávka |
1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vŕtec |
1. navadno v zvezi otroški vrtec ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vŕtec |
etn., navadno v zvezi romarski vrtec romarski ljudski ples, pri katerem se sprevod parov pomika v kačastih in polžastih zavojih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtéti |
1. delati, da se kaj giblje okoli svoje osi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtíčkar |
kdor se ljubiteljsko ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtíčkarstvo |
ljubiteljsko gojenje vrtnine, okrasnih rastlin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtínčiti |
1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtínec |
1. močen tok, navadno vodni, ki se premika v spiralastih zavojih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtljáj |
zasuk telesa okoli svoje osi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnaríja |
obrat za gojenje vrtnine, okrasnih rastlin:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtnárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrtnine, okrasnih rastlin:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vrtnína |
zelenjava, ki se goji na vrtu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrveníca |
strojn. kolo na gredi, po katerem teče vrv; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrvívka |
vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsàd |
usnj. jama, v kateri se kože, obtežene s kamni, strojijo s strojilom in strojilno juho; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsák |
I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdán |
ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánji |
1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjik |
ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakočásen |
knjiž. ki se pojavi, poteka ob vsakem času:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakoléten |
ki se pojavi, poteka vsako leto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakomésečen |
ki se pojavi, poteka vsak mesec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakonôčen |
knjiž. ki se pojavi, poteka vsako noč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakotédenski |
ki se pojavi, poteka vsak teden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakovečéren |
knjiž. ki se pojavi, poteka vsak večer:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsaksében |
knjiž. ki drži, vodi vsak na svojo stran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsaksêbi |
star. izraža medsebojno ločenost ali ločevanje; narazen:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsébnik |
velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèlej |
1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vstája |
upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vš |
beži, pojdi:; medm., klic manjši živali, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
všc |
1. klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vštríčnik |
zastar. človek, žival, ki stoji, hodi vštric koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vulkanízem |
pojavi, ki so v zvezi s prodiranjem magme iz zemeljske notranjosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbúriti |
1. s svojim delovanjem povzročiti reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbúrjati |
1. s svojim delovanjem povzročati reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzburljív |
1. ki s svojim delovanjem povzroča reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdŕžen |
1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzgajalíšče |
star. 1. vzgojna ustanova:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzkíp |
ekspr. pojavitev česa v veliki meri:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzkrêsniti |
zastar. {znova} se pojaviti, vstati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vzníkati |
1. prihajati na površje, pojavljati se na površju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzníkniti |
1. priti na površje, pojaviti se na površju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzorováti se |
pri svojem delu, ravnanju imeti koga za vzor:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzpéti se |
1. s hojo navkreber priti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzredíti |
1. z oskrbo, nego živali doseči, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzréja |
1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzréjati |
1. z oskrbo, nego živali dosegati, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzrodíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vztrájen |
1. ki kljub težavnosti, nasprotovanju ne preneha opravljati svojega dela, dejavnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vztrájnik |
teh. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvódje |
teh. več med seboj povezanih vzvodov kake priprave, stroja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvrtínčiti |
povzročiti, da se kaj začne premikati v spiralastih zavojih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vžigáč |
knjiž. priprava, napolnjena z razstrelivom ali snovjo, ki povzroči eksplozijo glavnega naboja; vžigalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
w |
(dvojni) w (dvojnega) wéja tudi {dvojnega} w-ja, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med v in x:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
Wánklov |
strojn., v zvezi Wanklov motor in wanklov motor motor z notranjim zgorevanjem s tristranskim batom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wéngenski |
geol., navadno v zvezi wengenski skladi skladi iz srednjega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
wêrfenski |
geol., navadno v zvezi werfenski skladi skladi iz najstarejšega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
x |
íks -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med w in y:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
y |
ípsilon tudi ipsílon -a, črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med x in z:; m neskl.,m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zaapnéti |
prepojiti se s kalcijevim karbonatom; poapneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabavílja |
zastar. vzgojiteljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabesnéti |
1. v dejanju pokazati svoj bes:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začásen |
1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadivjáti |
1. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrégar |
knjiž. kdor v svojem vedenju, ravnanju kaže zadrego:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrégarski |
nanašajoč se na človeka, ki v svojem vedenju, ravnanju kaže zadrego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádružništvo |
obstoj, dejavnost zadrug:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagluševáti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglušíti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj {skoraj} ne sliši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahahljáti |
zamolklo privreti, priteči, pojaviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájkati |
med narodnoosvobodilnim bojem 1. med hajko zapraviti, izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahírati |
knjiž. 1. zaostati v rasti, telesnem razvoju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahodíti |
1. s hojo, hojenjem pritisniti navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahruméti |
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrúti |
nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájčevstvo |
slabš. bojazljivost, strahopetnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálec |
obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálo |
teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakáj |
knjiž., v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega; kajti, saj:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakamuflírati |
1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 
