|
zaščítnica |
1. ženska oblika od zaščitnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklepetáti |
dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕniti |
nar. vzhodno priviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštorkljáti |
ekspr. iti z nerodnimi, okornimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašvedráti |
ekspr. iti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajevánje |
glagolnik od zatajevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatajítev |
glagolnik od zatajiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategnítev |
glagolnik od zategniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategovánje |
glagolnik od zategovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékanje |
glagolnik od zatekati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnítev |
1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemníti |
1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjevánje |
glagolnik od zatemnjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnjeváti |
1. z zakrivanjem delati, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatérjati |
knjiž. odločno zahtevati kaj; terjati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatesnítev |
glagolnik od zatesniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatežíti |
povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíčnik |
knjiž. odčepnik, odpirač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatík |
1. glagolnik od zatakniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkanje |
glagolnik od zatikati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíranje |
glagolnik od zatirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatískati |
1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatísniti |
1. s pritisnjenjem česa, stisnjenjem narediti kako odprtino v čem neprehodno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíšati |
nar. vzhodnoštajersko utišati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiščáti |
s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatòn |
ekspr. 1. zahod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatoníti |
ekspr. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatòp |
zastar. zahod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdítev |
glagolnik od zatrditi, izjaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrepetáti |
1. stresti se od vznemirjenja ali mraza:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrjevánje |
glagolnik od zatrjevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrpéti |
knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕtje |
glagolnik od zatreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaudárjati |
1. oddajati, dajati neprijeten vonj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúkati |
1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaúpnica |
1. ženska oblika od zaupnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustavítev |
glagolnik od zaustaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaustávljanje |
glagolnik od zaustavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužítje |
glagolnik od zaužiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívanje |
glagolnik od zauživati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavájanje |
glagolnik od zavajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavaroválec |
1. kdor sklene z zavarovalnico zavarovalno pogodbo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovalnína |
dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarovánje |
1. glagolnik od zavarovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovánka |
ženska oblika od zavarovanec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovátelj |
zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavédanje |
glagolnik od zavedati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésica |
manjšalnica od zavesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavesláj |
1. odriv vode z veslom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézančev |
pridevnik od zavezanec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznica |
1. ženska oblika od zaveznik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezovánje |
glagolnik od zavezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídanje |
glagolnik od zavidati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíjanje |
glagolnik od zavijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíranje |
glagolnik od zavirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavísen |
zastar. odvisen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviséti |
nav. 3. os., knjiž., v zvezi z od biti odvisen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavísnost |
zastar. odvisnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavlačevánje |
glagolnik od zavlačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavòj |
1. glagolnik od zaviti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójček |
manjšalnica od zavoj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavolj |
star., z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóljo |
z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóriti |
nar. zahodno zavreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavozlánje |
glagolnik od zavozlati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženec |
pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčanje |
glagolnik od zavračati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčati |
1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrèd |
nar. zgodaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrétje |
glagolnik od zavreti1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrnítev |
glagolnik od zavrniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrníti |
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕtati |
1. z vrtanjem prodreti v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕtje |
glagolnik od zavreti2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtljáj |
1. glagolnik od zavrteti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženec |
1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženost |
1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzémanje |
glagolnik od zavzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzémati |
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 
