|
zagánjanje |
glagolnik od zaganjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagatítev |
glagolnik od zagatiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagátnica |
grad. vsak od pokončnih elementov zagatne stene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaglobíti se |
knjiž. 1. globoko zajesti se, prodreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagnjáviti |
ekspr. z vztrajnim, vsiljivim nadlegovanjem povzročiti občutek neugodja, nejevolje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagnojítev |
glagolnik od zagnojiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagósti |
1. star. zaigrati, zlasti na godalo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagostítev |
glagolnik od zagostiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagostíti |
narediti kaj s čim dodanim {bolj} gosto, polno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotávljanje |
glagolnik od zagotavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagotovítev |
glagolnik od zagotoviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovárjanje |
glagolnik od zagovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovéden |
slabš. neroden, surov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovédnež |
slabš. neroden, surov človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovédnost |
slabš. nerodnost, surovost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagovórnica |
ženska oblika od zagovornik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózdast |
podoben zagozdi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagozdênje |
glagolnik od zagozditi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagózdica |
manjšalnica od zagozda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagozdítev |
glagolnik od zagozditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrábek |
1. z rodilnikom količina česa, ki se naenkrat zagrabi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagradítev |
glagolnik od zagraditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagré |
nar., navadno v zvezi s kot, kakor kot se spodobi, kot je treba:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagrízenka |
ženska oblika od zagrizenec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahajalíšče |
astr. zahodišče; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájanje |
glagolnik od zahajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájati |
1. spuščati se za obzorje, pod obzorje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahájkati |
med narodnoosvobodilnim bojem 1. med hajko zapraviti, izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahehetáti se |
zasmejati se, navadno porogljivo, škodoželjno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahlačáti |
ekspr. nerodno, okorno iti, stopiti, navadno v prevelikih hlačah:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahlastáti |
večkrat se hitro, sunkovito približati čemu z odprtim gobcem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahlíkniti |
brezoseb., nar. vzhodnoštajersko zadušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕliti |
nar. severovzhodno zasmrčati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrústati |
1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtéva |
1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtévanje |
1. glagolnik od zahtevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtévati |
1. izražati odločno hotenje; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahvaljevánje |
glagolnik od zahvaljevati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaiskríti se |
1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaíti |
1. spustiti se za obzorje, pod obzorje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajáhanje |
glagolnik od zajahati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájček |
1. manjšalnica od zajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajčeréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo {domačih} zajcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zájčica |
manjšalnica od zajka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájec |
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéda |
1. kar naredi voda v kopno z odnašanjem materiala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédanje |
glagolnik od zajedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávka |
ženska oblika od zajedavec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajèm |
glagolnik od zajeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálec |
obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálnik |
teh. posoda za zajemanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémanje |
glagolnik od zajemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémati |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéti |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajétje |
1. glagolnik od zajeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéza |
nar. vzhodnoštajersko jez:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezítev |
glagolnik od zajeziti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezíti |
1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajúckati |
nar. severovzhodno zavriskati, zaukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakalíti |
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakamuflírati |
1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnévanje |
glagolnik od zakasnevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnítev |
glagolnik od zakasniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakládnik |
1. kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklánjati |
1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklenítev |
glagolnik od zakleniti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklépanje |
glagolnik od zaklepati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklépnica |
zool. 1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklínjanje |
1. glagolnik od zaklinjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaključevánje |
glagolnik od zaključevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaključítev |
glagolnik od zaključiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakljúkati |
1. s kljuki podobnim znakom zaznamovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklokotáti |
nav. ekspr. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehodu vode čez kako oviro:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklòn |
1. predmet, objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, zaščiten pred čim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakloníti |
1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaklopotáti |
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udariti ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakobacáti |
s težavo, nerodno premakniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakòl |
glagolnik od zaklati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakolénje |
knjiž. podkolenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakolíčenje |
glagolnik od zakoličiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakolobáriti |
ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakomandírati |
pog. ukazati, odločiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zákon |
1. splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zakónec |
oseba v odnosu do osebe, s katero je v zakonski zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakoník |
1. jur., v nekaterih državah zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakòp |
1. glagolnik od zakopati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakotalítev |
glagolnik od zakotaliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakotíti |
pri živalih zaploditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakovánje |
glagolnik od zakovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakovíčenje |
glagolnik od zakovičiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakóžen |
zastar. 1. podkožen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakràj |
zastar. skrajni, najbolj oddaljen kraj, konec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakramènt |
rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakramentál |
rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrasévanje |
glagolnik od zakrasevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrasovánje |
glagolnik od zakrasovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakrílce |
aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 
