besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: od   zadetki: 42.101-42.200



valkíra  nav. mn., v germanski mitologiji vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valorizácija  glagolnik od valorizirati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovánje  1. glagolnik od valovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
valovênje  glagolnik od valoveti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
valovljênje  glagolnik od valoviti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vàmp  1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vámpek  manjšalnica od vamp, želodec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vámpov  pridevnik od vamp, želodec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanádij  kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vandál  slabš. kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vandalízem  slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vandálstvo  slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vándrovček  manjšalnica od vandrovec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanílja  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaníljevec  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váranje  glagolnik od varati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varčeválčev  pridevnik od varčevalec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varčeválka  ženska oblika od varčevalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varčevánje  glagolnik od varčevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varekína  raztopina natrijevega hipoklorita za odstranjevanje madežev, pranje, beljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variánca  mat. povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
variánta  vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica, inačica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
variíranje  glagolnik od variirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varílka  ženska oblika od varilec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várjenje  glagolnik od variti, kuhati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
varjênje  glagolnik od variti, spajati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
varovánček  manjšalnica od varovanec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varovánje  glagolnik od varovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varováti  1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
várpa  zlasti v švedskem okolju {športna} igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várstvo  1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vasíca  manjšalnica od vas:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vasovánje  glagolnik od vasovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaščánka  ženska oblika od vaščan:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vatelín  tekst. redka, kosmatena pletenina iz bombažnih in volnenih niti za vmesno podlogo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váterpólo  vodna športna igra, pri kateri plavalci z metanjem spravljajo žogo v gol:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vatírati  podložiti z vato, vatelinom:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vátlar  nekdaj kdor prodaja blago na vatle:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaudeville  m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
váza  navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vazál  1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vazálstvo  1. zgod. odnos med vazalom in fevdnim gospodom:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vazektomíja  med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vázica  manjšalnica od vaza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbádanje  glagolnik od vbadati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbrízg  glagolnik od vbrizgniti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbrízganje  glagolnik od vbrizgati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vbrizgávanje  glagolnik od vbrizgavati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vcepítev  glagolnik od vcepiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vcépljanje  glagolnik od vcepljati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včàsi  nar. severovzhodno takoj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včérajšnjik  knjiž. kdor ima nesodobne, zastarele nazore:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlanítev  glagolnik od včlaniti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlánjenje  glagolnik od včlaniti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlanjevánje  glagolnik od včlanjevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včlenítev  glagolnik od včleniti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včustvovánje  glagolnik od včustvovati se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včútenje  glagolnik od včutiti se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdája  glagolnik od vdati se:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdájanje  glagolnik od vdajati se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdeb  m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdeláva  glagolnik od vdelati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdévanje  glagolnik od vdevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdihávanje  glagolnik od vdihavati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdíljen  nar. vzhodno vzdolž, po vsej dolžini:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdíranje  glagolnik od vdirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdólbenka  um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdolbína  na eni strani odprt prostor v trdni snovi, navadno plitvejši, nižji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdolbínica  manjšalnica od vdolbina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdòr  glagolnik od vdreti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdóvica  ekspr. manjšalnica od vdova:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véča  zgod. 1. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčanje  glagolnik od večati, povečevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčati  zgod. zborovati kot član veče in odločati o skupnih zadevah, sporih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véče  zgod. zbor članov ali predstavnikov rodovne, vaške skupnosti, ki odloča o skupnih zadevah, sporih; veča:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večér  1. del dneva ob sončnem zahodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérjica  ekspr. manjšalnica od večerja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večérka  nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčji  1. primernik od velik:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčnacionálen  ki ima več narodov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véčnik  zgod., v fevdalizmu prisednik {pri sodišču}; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčrazréden  1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčvalénten  kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véda  1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
véda  nav. mn. vsaka od štirih najstarejših knjig brahmanizma:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
véden  zastar. 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve {za} kaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
védenje  1. glagolnik od vedeti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedênje  1. celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedevéjevec  pog., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik Vojske državne varnosti [VDV]:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
védež  1. kdor na osnovi kakih znakov ve neznane, prihodnje stvari:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
védežen  knjiž. nanašajoč se na vedenje neznanih, prihodnjih stvari:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedeževánje  glagolnik od vedeževati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vedeževáti  na osnovi kakih znakov vedeti, pripovedovati preteklost, zlasti pa prihodnost koga:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vêdra  nar. vzhodno vedro:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vêdrce  manjšalnica od vedro:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vêdrnik  nar. klop ali polica v kmečki kuhinji za vedra, škafe z vodo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vêdro  1. navadno kovinska posoda z ročajem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véha  lesen zamašek za sode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
véhavec  star. omahljivec, neodločnež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vejáča  nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA