besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: od   zadetki: 40.001-40.100



sréčen  1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srečevánje  glagolnik od srečevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréčica  ekspr. manjšalnica od sreča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréčka  listek s številko, ki daje pravico sodelovati v loterijskem žrebanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréd  star., z rodilnikom sredi:; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréda  1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sréden  pridevnik od sreda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srédenski  pridevnik od sreda:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srédi  1. navadno v zvezi z med izraža stanje v položaju s približno enako oddaljenostjo od dveh ali več mejnih točk:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srédi  z rodilnikom 1. za izražanje stanja v položaju; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredína  1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredíšče  1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srednjetláčen  teh. nanašajoč se na področje srednje visokih tlakov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srédnjevisôkonémški  lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 11. do 16. stoletja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredobéžen  1. fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sredozímec  nav. mn. čas od 17. do 25. januarja, ko so na koledarju Anton, Boštjan, Neža, Vincenc, Pavel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sréž  snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕh  neprijeten občutek na koži z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕk  glagolnik od srkniti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕkanje  glagolnik od srkati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕnica  1. manjšalnica od srna:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srnjáček  manjšalnica od srnjak:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srnjeók  knjiž. ki ima srni podobne oči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srnoók  knjiž. ki ima srni podobne oči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srobótast  podoben srobotu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srobóten  pridevnik od srobot:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕp  orodje z zaokroženim rezilom in lesenim držajem za žetev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕpast  podoben srpu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕpek  manjšalnica od srp:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srpíca  nar. manjšemu srpu podobno orodje za odstranjevanje plevela; pralica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
srpìč  manjšalnica od srp:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕšast  1. ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršát  ki je zaradi trdote v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršáti  1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršèn  velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršénar  zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sršênje  glagolnik od sršeti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sršéti  1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sŕšiti  postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stabilizácija  glagolnik od stabilizirati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stabilizíranje  glagolnik od stabilizirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stacioníranje  glagolnik od stacionirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stafilokóken  pridevnik od stafilokok:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stagflácija  ekon. ostajanje pri doseženi stopnji gospodarskega razvoja z istočasnim upadanjem kupne moči denarja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stagnácija  knjiž. ostajanje pri doseženi stopnji, stanju dejavnosti na kakem področju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stágne  nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stájati  navadno v zvezi z led, sneg narediti, povzročiti, da preide v vodo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stájica  1. priprava z ograjico za otroka preden shodi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stakníti  nav. ekspr. 1. stikajoč najti, odkriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalagmít  kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame, stoječi kapnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalagmíten  pridevnik od stalagmit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalaktít  kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame, viseči kapnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stalítev  glagolnik od staliti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stálo  1. star. podstavek, stojalo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
standardizácija  glagolnik od standardizirati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
standardizíranje  glagolnik od standardizirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staničevína  1. teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staničnína  teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staniól  papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stánje  glagolnik od stati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stánjšanje  glagolnik od stanjšati:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stanoválka  ženska oblika od stanovalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stanovánjce  ekspr. manjšalnica od stanovanje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stanovíten  ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stápljanje  glagolnik od stapljati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stáranje  glagolnik od starati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staréjši  1. primernik od star:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starešína  1. vodja družbene skupnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starešínka  ženska oblika od starešina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starínarka  ženska oblika od starinar; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starínec  knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárkin  pridevnik od starka:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stáročastítljiv  zastar. starodaven:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stárokrščánski  nanašajoč se na zgodnje krščanstvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
staroobrédnik  pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárost  1. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stárosta  navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starosvétnost  knjiž. 1. nemodernost, nesodobnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starošégen  zastar. nemoderen, nesodoben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stároupokojênka  ženska oblika od staroupokojenec; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starovérec  pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starovíčen  nar. vzhodno postaran, starikav:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárovisôkonémški  lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 8. do 11. stoletja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
starožítnost  knjiž. 1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stárši  1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka:; m mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stártanje  glagolnik od startati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
startêr  šport. sodnik, ki da znak za začetek tekmovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státi  s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
statíranje  glagolnik od statirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
statístika  1. številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
statístka  ženska oblika od statist:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
státva  navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stavbár  nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
stavbárnica  nekdaj skupnost stavbarjev, kamnosekov, sodelujočih pri gradnji večje cerkve:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stávbenik  1. v nekaterih deželah lastnik gradbenega podjetja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stávbica  manjšalnica od stavba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stávček  1. nav. ekspr. manjšalnica od stavek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stavkokáški  pridevnik od stavkokaz:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stávljenje  glagolnik od staviti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
stažíranje  glagolnik od stažirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA