besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: od   zadetki: 27.801-27.900



enáčenje  glagolnik od enačiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakonóžec  nav. mn., zool. rak, ki ima večino nog hodilk enako oblikovanih; mokrica; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakorôčen  fiz., v zvezi enakoročni vzvod vzvod, ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakotláčen  strojn. ki ima v pogonskem delu povsod enak tlak:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enakozvóčnica  lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
êna...  za eno večji od vsote desetic, na katere se nanaša:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éncijan  1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enciklopedíst  1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
encistírati se  biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endémen  biol. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endémičen  knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endemíja  med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
endemít  biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
endogén  knjiž. ki deluje od znotraj, notranji:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eneolítik  arheol. prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi; bakrena doba; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
energétika  1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
enêrgičen  ki se hitro in nepopustljivo odloča, odločen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enfánt terríble  knjiž. kdor s svojo prostodušno odkritosrčnostjo spravlja okolico v neprijeten, mučen položaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
énkalon  tekst. poliamidno vlakno nizozemske proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enkràt  1. izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enobé  pog., kratica narodnoosvobodilni boj {jugoslovanskih narodov med drugo svetovno vojno}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênokápen  arhit., v zvezi enokapna streha streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênokápnica  arhit. streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênokônčen  fiz., v zvezi enokončni vzvod vzvod, ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enolóški  pridevnik od enologija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênonóžen  1. ki ima eno nogo, en podstavek:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoobrázen  knjiž. ki ima eno samo podobo, vsebino:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênopóljen  agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênopredálast  bot., v zvezi enopredalasta plodnica plodnica, v kateri je en predal, prostor; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênorazréden  1. šol., v zvezi enorazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci enega razreda, letnika:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enoróg  konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enoróžec  1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoseménski  bot., v zvezi enosemenski plod plod, ki ima samo eno seme; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enostránski  ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênovalénten  kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enoveljáven  publ. neizpodbiten, neovrgljiv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
entalpíja  fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
éntlanje  glagolnik od entlati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éntlati  obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
entropíja  fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
en fáce  knjiž. naravnost v obraz, od spredaj:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eolít  arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eólski  muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ép  lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
epákta  astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eparhíja  v vzhodni cerkvi škofija; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epicikloída  geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epidermálen  pridevnik od epidermis:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epigrám  lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epilácija  kozm. trajna odstranitev dlak s kože; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epískop  v vzhodni cerkvi škof; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epistemologíja  filoz. filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; gnoseologija; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
epistolár  rel. zbirka odlomkov iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epitélen  pridevnik od epitel:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epruvéta  steklena cevkasta posodica za kemične poizkuse:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
epsomít  min. rudnina magnezijev sulfat z vodo, grenka sol; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eráren  pridevnik od erar:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erátski  geogr., v zvezi eratska skala večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erozíja  1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
erudícija  knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erudít  knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eruditíven  pridevnik od erudicija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
erúpcija  1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
esaúl  v carski Rusiji poveljnik manjšega oddelka kozaške vojske; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eskalácija  publ. načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju, stopnjevanje vojne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eskónt  fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eskontírati  fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z eskontom:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
espáda  zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
estavéla  geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
estétika  1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
estetizíranje  glagolnik od estetizirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
estétka  ženska oblika od estet; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
esteziométer  med. šestilu podobna priprava za merjenje občutljivosti kože; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
estráda  1. knjiž. vzvišen prostor, oder:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
éstrih  grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
estuárij  geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
ešalón  voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etát  gozd. količina lesa, ki je za določeno dobo odmerjena za posek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etatizácija  podreditev česa absolutni državni oblasti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etatízem  sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etatizírati  podrediti absolutni državni oblasti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etén  kem. nenasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etézijski  geogr., v zvezi etezijsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; sredozemsko podnebje; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etikéten  pridevnik od etiketa2; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etiketíranje  glagolnik od etiketirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etíl...  nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz etana z odvzemom enega atoma vodika:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etimologíja  lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
etimologizíranje  glagolnik od etimologizirati; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
étničen  nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
étnogenéza  nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etnográf  strokovnjak za etnografijo, narodopisec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etnografíja  veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etnográfski  1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etnológ  strokovnjak za etnologijo, narodopisec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
etnologíja  veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
etnolóški  nanašajoč se na etnologijo; narodopisen, narodosloven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
étnomuzikologíja  veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
etuí  {vrečici podobna} škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuácija  preselitev ljudi ali česa drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evakuíranje  glagolnik od evakuirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA