besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: od   zadetki: 27.201-27.300



drhtéti  1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtljáj  rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríblanje  glagolnik od driblati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríblati  žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríbling  žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríčanje  glagolnik od dričati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríftski  pridevnik od drifter:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drínk  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
drístavec  bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dristavičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
dristílen  star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dristílo  star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dristíti  star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drístlja  med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drive  m neskl., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
drkajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Rekla je da mi bo odplesala striptiz, da rada pleše striptiz, če si ga moski, ki jo gleda drka, da jo rajca misel na drkajočega moškega.
dsnk  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
drnúlja  plod drena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobcan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
dróbček  manjšalnica od drobec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dróbec  1. od celote ločen majhen, droben del:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
drobencáti  ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobencljáti  ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobentéti  ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobentíti  ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobílka  gospodinjska priprava za mletje, drobljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobítev  glagolnik od drobiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobížek  ekspr. manjšalnica od drobiž:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobljánček  manjšalnica od drobljanec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Proizvodni program: proizvodnja visokoogljičnih termično obdelanih abrazivnih sredstev (jekleni granulat okrogel in drobljen), proizvodnja nerjavnih abrazivnih sredstev (Cr granulat in CrNi granulat).
drobljênje  glagolnik od drobiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnéti  1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníški  pridevnik od drobnik:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drôbnoblagóven  v zvezi drobnoblagovna proizvodnja drobna blagovna proizvodnja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnoceličen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico.
drobnolistnat  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ikre odlagajo na dno, v večjih akvarijih lahko tudi na drobnolistnate rastline.
drobnomolekularen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
drobnonapiljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
drobnopísje  knjiž. zelo podrobno, natančno opisovanje česa v literarnem delu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnoposesten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
drobnorísba  knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnososedski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
drobóven  pridevnik od drobovje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobtínica  manjšalnica od drobtina:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dróčnik  avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dróg  1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drógec  manjšalnica od drog:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drogeraški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
drogeríjski  pridevnik od drogerija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drogeríst  lastnik drogerije ali prodajalec v njej:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drogerístka  ženska oblika od drogerist:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drogírati  -am; nedov. in dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
drogovnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Manjši kosovni material imajo v dobro varovanih pokritih skladiščih, medtem ko ostale materiale kot so: betonski drogovi, kostanjevi drogovi, impregnirani drogovi in drogovniki, hranijo na odprtih skladiščih v poslovni enoti ali na nadzornem okolišu, ki je prometno najbolj ugoden.
dromedár  enogrbi velblod:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drozgálnik  agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózganje  glagolnik od drozgati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózgast  ekspr. podoben drozgi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drozopterin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sepiapterin (sepiapterin; Sepiapterin) je pteridinsko barvilo, predhodnik drozopterinov.
drožíce  nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drožíček  manjšalnica od drožič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drožjár  nekdaj kdor izdeluje, prodaja droži; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drpáliti  ekspr., redko s težavo, okorno hoditi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕs  muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕsa  sled od drsanja, spodrsavanja na tleh:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
drsalkin  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
drsálo  redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕsanje  glagolnik od drsati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsanka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tradicionalno je izdelovanje piščali, rogov, pisanic, drsank, pletenje košar in podobno.
drsênje  glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drséti  1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsljivec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
dŕsniti  redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕst  razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drstênje  glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drstítev  glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drstíti se  razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačemiselnost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
drugáčen  1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačepolt  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
drugačerojenost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
drugačeusmerjen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
drugačeverujoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
drugačnik  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
drugačnofobija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
drugačnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
drugačnozvrsten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
drugogeneracijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: S kodnim imenom Palomino bo drugogeneracijski Athlon, kot so ga še poimenovali pri AMD, predstavljal zelo težko konkurenco za Intel.
drugonasloven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sledi kratek "intermezzo" na štirih tablojih z naslovom White riot, ki na naslovki ni označen, na nadaljnjih dvajsetih straneh pa je drugonaslovna zgodba Črni dnevi.
drugonastopajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
drugopretepen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
drugorazredar  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leta gospodovega 1999ega (kot drugorazredarji)
drugorazrednež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Drugorazredneži pač, ki pobirajo drobtine izpod mize.
drugorazredništvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ne pa da jih - še predno so spočeti - že obtožimo 'drugorazredništva' zato, ker ne bodo rojeni znotraj ustaljene oblike družine.
drúgorojèn  ki se rodi drugi po vrsti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugotožeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine.
drugotožen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Proti sodbi sodišča druge stopnje je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo drugotožena stranka.
drugotoženka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
drugotoženkin  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191. člena ZOR.

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA