besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: od   zadetki: 27.101-27.200



doživljajskopedagoški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zbornik, za katerega so prispevke spisali udeleženci, je na 300 straneh združil bogate izkušnje družboslovnega, doživljajskopedagoškega, naravoslovnega in športnega področja s šol v naravi.
doživljajskost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zato je izpostavljeno kot merilo občečlovečnosti vrednot "...vso zgodovinsko pozitivno civilizacijsko, kulturno, duhovno izročilo in dediščino človeštva, vso njegovo doživljajskost in spiritualnost, religijskost, filozofičnost ter vso spoznano in sprejeto moralnost in etičnost." (Pediček, 1994b str. 174)
doživljan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
dožívljanje  glagolnik od doživljati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dožívljenje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Usoda določa zunanji okvir našega doživljenja in življenja, svoboda pa poišče in zapolni njegovo notranjo obliko.
dóžnjek  nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dožveplati  dov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V kleti skrbimo, da je posoda dolita, vino pa pravočasno pretočimo. Tisti, ki še niso opravili pretoka naj to storijo in vino primerno dožveplajo.
dpa  kratica, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Samo v okolici Bombaja, kjer so poplave terjale več kot tisoč življenj, je po zadnjih podatkih oblasti zaradi nalezljivih bolezni umrlo 233 ljudi, je poročala indijska tiskovna agencija PTI, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
dráč  nar. vzhodno plevel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dráčje  suho, odpadlo vejevje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drágica  manjšalnica od draga1; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragínja  gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragolétnik  zastar. oderuh, špekulant:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragomerski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Dragomer: Na omrežje je podobno zašla in takoj izginila informacija, da je bil na obisku v dragomerski loži visok predstavnik zveze Nato in ameriških oboroženih sil, seveda visok častnik prostozidarjev.
dragonáda  zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragónski  pridevnik od dragonec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragotínar  knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragúljar  kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragúljarstvo  izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dragúljček  manjšalnica od dragulj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drájvati  -am; nedov., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Ko odbije pol enajstih na šolskem dvorišču drajvajo kari proti gostinskim uslugam.
drákar  navt. vikinška ladja s kljunom v podobi zmajeve glave; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drálon  tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramatizácija  1. glagolnik od dramatizirati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramatizirajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
dramatizíranje  glagolnik od dramatizirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramatskost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prva od omenjenih dveh navezav, pozicija opazovalca, pa zadeva dramatskost dogajanja, tisto vzmet v kompoziciji dogodka, ki dogajanje med začetkom in koncem razrešuje iz napetosti in sprostitev v tisto obliko, ki je lahko zaokrožena v celoto.
dramílec  redko kdor drami, spodbuja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramlja  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Žveglja je predhodnica flavte; dramlja pa nekakšno brenkalo, ki ga držimo z zobmi.
drámljenje  glagolnik od dramiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramoletiziran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kritike in eseje o tem je zbral v knjigi Odrom ob rob (1977), kjer je objavil tudi »dramoletizirani esej« Birnamski gozd o etičnih, idejno-estetskih dilemah avantgardnega gledališča (npr. o mimetičnosti, psihologizmu, idejnosti, tendenčnosti, eksperimentu, mitu in ritualu).
dramopisen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kompleksno dogajanje se vrti okrog mladega Williama Shakespearja, čuvaja konjev gledalcev pred gledališčem Rose, ki mu je po smrti dramatika Marlowa direktor gledališča Barbitch v kombinaciji serije naključij in splošnega ozračja velikih političnih intrig dal priložnost za dramopisno samodokazovanje, glavna poanta pa se spoprime z idejo represivne tolerance ali točneje z vprašanjem, zakaj se v ideoloških sistemih sploh simulira nuja umetnosti.
draperíjski  pridevnik od draperija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dráslja  geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drastično  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z lahkoto pa si predstavljamo, da včasih najmanjši možni dogodek drastično vpliva na proces kreativnega napora in s tem tudi na rezultat početja.
draveljski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Dravlje: Nova draveljska cerkev je odprta vsak dan od 15h do 19h.
dravídski  pridevnik od Dravid:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drážba  javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drážbati  s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drážen  -žna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Avtor: Matjaž Sever, Andrej Bartolić ; Mentor: doc. dr. Samo Ribarič, dr. med., Acetilholinesteraza v električno draženi denervirani mišici EDL podgane
dráženje  glagolnik od dražiti, delovati na organizem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražênje  glagolnik od dražiti, zviševati ceno:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drážica  manjšalnica od draga1; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražílec  kdor vodi dražbo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražiranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
drážiti  nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.
dražljáj  vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražljívka  ženska oblika od dražljivec; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drážnica  nar. odtočni jarek:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drážnik  nar. odtočni jarek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dražolec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... animacija, pričevanje. podobnosti-primerjave, dražolec, satira, fantazija, dokumentarec ...
dŕc  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije: Dolgoletne sanje sodelavcev družbe DRC so se uresničile.
drčánje  glagolnik od drčati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕčast  redko podoben drči:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drdránje  glagolnik od drdrati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréganje  glagolnik od dregati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drekanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zavoljo vseh dobromislečih, sem se odločil, da podobnih drekanj ne bomo več dopuščali.
drêkec  manjšalnica od drek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dremajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če sem veter, / naj bom godec mehko - oble melodije / ali ob vrhovih smrek ječanje, / tožno, bridko... / Naj bom dremajoča sapa v krošnji / ali ostra burja na planoti... / Naj bom v tebi speča melodija...
drémalica  nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drémanje  glagolnik od dremati:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dremávka  nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dremolés  nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drén  med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drèn  grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenáža  1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dreníranje  glagolnik od drenirati; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenírati  1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drênje  glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenúlja  plod drena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dresíranje  glagolnik od dresirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drésnovka  nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréti  1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drétje  glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drévcast  bot., v zvezi drevcasta vrba do pol metra visok alpski grmič s širokimi, spodaj modrikastimi listi, Salix arbuscula; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevenênje  glagolnik od dreveneti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevênje  glagolnik od dreviti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevésast  podoben drevesu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevésce  manjšalnica od drevo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevesnogrmiščen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
drevíti  1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevník  nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drézanje  glagolnik od drezati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drežáti  nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréžica  bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drežnjáti  ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgál  nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálka  nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálka  agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálnik  gozd. orodje za odstranjevanje lubja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálo  les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕganje  glagolnik od drgati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgèt  močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgetajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Toda potem se spet zagleda v izzivalno drgetajoče prsi gospe von Egkh tik pred seboj...
drgetánje  glagolnik od drgetati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgetáti  1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕgnjenje  glagolnik od drgniti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgúlja  agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtávica  rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtênje  glagolnik od drhteti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA