besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: od   zadetki: 25.301-25.400



čŕtanje  glagolnik od črtati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čŕtica  1. manjšalnica od črta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
čŕtka  manjšalnica od črta:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čŕtkanje  glagolnik od črtkati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
črtomírstvo  knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čŕv  1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si islovar
črvárjenje  glagolnik od črvariti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čŕvast  1. podoben črvu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
črvìč  raba peša manjšalnica od črv:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
črvíčast  podoben črvičku:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
črvíček  1. manjšalnica od črv{ič}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
črvíčenje  glagolnik od črvičiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
črvív  1. razjeden od črvov:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čŕvji  -a -e; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: O potovanjih v druge dimenzije, čase in svetove, bi moji poduhovljeni prijatelji tudi vedeli veliko povedati, pa ne uporabljajo črvjih lukenj. Ali pač?
črvojéden  1. razjeden od črvov; črviv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čuan  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tai či čuan ali skrajšano Tai či je starodavna kitajska veščina jačanja življenske energije, pot modrosti in dolgovečnosti, enostavna pot usklajevanja uma/telesa in hkrati zelo učinkovita borilna veščina.
čúček  nar. zahodno, ekspr. omejen, neumen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čudákarski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Po vseh knjigah o unixu sem iskal razlago, odkod ime ukaza grep, tega bisera med biseri čudakarskih imen ukazov v unixu. Nič.
čudáški  ki se po nazorih, navadah loči od drugih in je navadno zaprt vase:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čúden  1. ki se razlikuje od navadnega, znanega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čúdenje  glagolnik od čuditi se:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
čúdež  1. rel. dogodek, ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čúdnik  -a; m, vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Tako na primer vejica pomeni, da moramo iti z glasom navzgor, pika, da si nehal z nalaganjem, vprašaj to, da si na policiji, kjer te zaslišujejo, narekovaj spodaj to, da boš povedal nekaj silno pomembnega in je treba zapisati in tako naprej do čudnikov in vzdihovalnikov.
čúdo  1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čudotvórec  zastar. čudodelnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čudotvóren  knjiž. čudodelen, čudežen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čudovito  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ne samo, da imajo ti sprejemniki po navadi težak in dobro vležajen gumb, ki bi se po močnem sunku zavrtel še od lastne vztrajnosti, temveč so nekateri tudi opremljeni s takoimenovanimi "mačjimi očesi", ki čudovito zvezno utripajo v magični zeleni ali modri svetlobi sorazmerno z uglaševnjem in razglaševanjem.
čuft  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Eni prisegajo na čufte, drugi na brokoli; enim ne sede cigaretni dim, drugi bi nikotinske paličice sesljali, dokler jim ne bi pomodrele ustne; eni uživajo v posvečenih zvokih klavirskih koncertov starih mojstrov, drugi zvračajo superce na oberkrajnerje (gah!).
čúk  1. majhna nočna ptica, podobna sovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čukasto  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vsi so me nekak čukasto pogledal v stilu: "a ti se greš pa kulturo al kako?"
čúkec  1. manjšalnica od čuk:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čúlja  nar. zahodno panj, čok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čúrka  nar. vzhodno krvavica, jetrna klobasa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čústvece  ekspr. manjšalnica od čustvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čústvo  navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
čustvujoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Namesto tega udeleženec ravno o tem primeru v raziskavi na veliko teoretizira in zlasti moralizira, operira s čustvi čustvujočih, čutečih sodelavcev, ki mimogrede vržejo raziskovalca na cesto zaradi raziskave, zaradi drugačnih mnenj, stališč zaradi (po njihovem) različnega "pravno nedopustnega" mišljenja.
čušperški  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Gospodje čušperški so izumrli v drugi polovici 16.stoletja, nato pa je šla gospoščina iz rok v roke.
čútara  ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čútarica  ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čútenje  1. glagolnik od čutiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čuvájski  pridevnik od čuvaj:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čuvan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... Ko je varno spet odleti više, / do vdano čuvane tihotne hiše: / ob svoj stenj se zvije, / se z lučjo pokrije / in vsak dih srcu piše. ...
čúvanje  glagolnik od čuvati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čúvati  1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čvekalstvo  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
čvekánje  glagolnik od čvekati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čvekec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Služba, čvekec z žažo na kavi, služba, šetkanje po Ljubljani, pot domov, cybersprehod, akcija.
čvrčánje  glagolnik od čvrčati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čvrsto  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Oddaja je jasno začrtana, grajena čvrsto, paralelno: prva vzporednica je čas jubileja, historično videnje, druga pa odkriva čarne trenutke ob nastajanju novitete, nove slovenske opere, Golobove KRPANOVE KOBILE.
da  1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega; vez., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dabóme  star. izraža podkrepitev trditve; bogme:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dàc  v stari Avstriji davščina na prodajanje tržnega blaga, zlasti živil:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáča  1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáda  um. zahodnoevropsko umetnostno gibanje, iz katerega izhaja dadaizem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dadaízem  um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dáhavski  pridevnik od Dachau:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dáhija  zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dahnéti  nar. vzhodno zaudarjati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dahníti  1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dahomejski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ko danes dixieland ansambel v Berlinu, Kranju, Durbanu ali Tokiu igra in v šepavem patoisu prepeva neworleansko Eh, La Bas, še sluti ne več, da poje hvalnico dahomejskemu zafrkantskemu bogu razpotja, sreče in plodnosti Legbi ali Limbi, imenovanemu tudi Papa La Bas.
daikon  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V vsakdanjem življenju je za vsakega posameznika lahko uporabna in nujna razdelitev hrane v pet osnovnih skupin, po modrosti Pet tokov Jin in Jang in sicer: I. Ogenj 9: Koruza, velikolistnato sočivje, ohrovt kolard, repa daikon, radič, pražena jed, pohanje v globokem olju; sadje, sladkor, pečeni izdelki iz moke, maščoba, olje. Grenek okus ...
dajálka  ženska oblika od dajalec:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dajánje  glagolnik od dajati:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dájnčica  lingv. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dajnkovski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Leta 1923 je promoviral za doktorja filozofije s tezo Vokalizem in akcent vzhodnoštajerskega (prekmurskega) narečja s posebnim ozirom na jezik dajnkovskih spisov.
dàj  1. izraža ukaz, spodbudo:; medm., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dákoromúnski  lingv., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dakotski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Dakota (ZDA): Vojaki ZDA so ustrelili vodjo upornih dakotskih Indijancev sjujskega poglavarja Sedečega bika.
dákron  tekst. poliestrno vlakno ameriške proizvodnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
daktilografíranje  glagolnik od daktilografirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daktiloskopiran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kriminalistični tehniki so v letu 2000 sodelovali pri 5.264 (5.111) ogledih kraja kaznivih dejanj in dogodkov. Na podlagi prstnih sledi so identificirali 404 (318) storilce kaznivih dejanj. Daktiloskopiranih je bilo 3.617 (3.204) osumljencev.
daktiloskopírati  jur. jemati prstne odtise:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dalekosežno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri družbenem spreminjanju ima univerza najodgovornejšo in dalekosežno odlocujoče pomembno vlogo.
daljáva  1. velika krajevna oddaljenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljáven  pridevnik od daljava; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáljen  1. krajevno zelo oddaljen,; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljíčen  pridevnik od daljica:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljinaš  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pri skakalnih disciplinah pride največkrat do poškodbe mišice, zvin ali zlom noge ali gležnja. Pri daljinaših lahko pride tudi do odprtega zloma v primeru nerodnega odriva ali skoka.
daljinček  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Emm..mene tudi zanima koliko bi me prišel daljinček od Sikure za daljinsko zaklepanje in alarm..
daljinomér  priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljíšče  fiz. najdaljša razdalja, na katero se more oko prilagoditi; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljnogléden  pridevnik od daljnogled:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljnoročno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prvotno je bil zamišljen kot tematsko osamosvojen vsakoletni uvod v poletno šolo slovenskega jezika za tujce, ki naj bi v širšem zgodovinskem, primerjalnem, tipološkem in tudi teoretskem kontekstu obravnaval vsakoletno tematiko, ki je bila daljnoročno koncipirana v smislu obravnave posameznih obdobij, dela vidnih slovenskih slavistov pretekle dobe ali pa posameznih problemskih sklopov v okviru jezika, književnosti in kulture.
daljnoséžen  ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljnoséžnost  v prihodnost segajoč pomen, vpliv:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáljnost  knjiž. oddaljenost, odmaknjenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljnovíden  1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
daljnovídnost  1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáljšanje  glagolnik od daljšati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáljšati  delati kaj {bolj} dolgo, podaljševati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáljši  1. primernik od dolg:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dalmátika  1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dalmatščina  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinščine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatščina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunščina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanščina, z ilirskimi in traškimi jezikovnimi prežitki, izluščljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaškim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki.
dáma  1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
damasonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: damasonski kosmač-ledrovka: Plodovi so srednje debeli, nekoliko sploščeni. Kožica je rumenkasto zelena prekrita s hrapavo rjavkasto prevleko. Meso je sočno, prijetnega sladko kislega okusa. Zori okoli 1. oktobra.
damástov  pridevnik od damast:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dánce  manjšalnica od dno:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
danda  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: pojem iz joge: yoga danda (joga danda) - palica, ki se jo podloži pod pazduho, da se vpliva na tok diha
dánek  knjiž., ekspr. manjšalnica od dan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dáničar  sodelavec lista Danica ilirska:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA