|
blèk |
blêka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ponekod rečejo blekom tudi domača pašta. Bleke so po tradiciji zabelili z maslenimi tropinicami, krušnimi drobtinicami ali pa so jih potresli s sladkorjem, naribanimi orehi, sirom ali skuto.
|
bleketánje |
glagolnik od bleketati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blervičevski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lovska družina, ki deluje na območju Hrušice, nam je poslala ogorčeno notico, da na določenih lokacijah po njihovem revirju leži vse polno nekih nenavadnih križev (po njihovem opisu sodeč gre za blervičevske križe) in da razmišljajo o ukrepih zoper Fun in Fivio!
|
|
blèsk |
1. odbijanje iskreče se svetlobe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blesketánje |
glagolnik od blesketati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blesketáti se |
odbijati iskrečo se svetlobo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
blestenik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V soteski najdemo značilne kamnine od tonalita, gnajsov do blestenikov; nižje v soteski pa marmor (rimski kamnolom),amfibolit, serpentine, aplite in eklogite.
|
|
blestênje |
glagolnik od blesteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blestéti se |
knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bleščánje |
glagolnik od bleščati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bleščáti se |
1. odbijati iskrečo se svetlobo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bleščàv |
knjiž. 1. ki odbija iskrečo se svetlobo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bleščèč |
1. ki odbija iskrečo se svetlobo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blískanje |
glagolnik od bliskati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blískavica |
oddaljeno bliskanje brez grmenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blístavec |
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blítva |
pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blízek |
knjiž. čustveno, duhovno soroden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blízu |
z rodilnikom 1. za izražanje majhne razdalje:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blizupomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerjava je ob izbirnih možnostih enakovrednih skladenjskih vzorcev ter blizupomenskih predložnih zvez (poleg pomensko neujemalnih prevedkov) potrdila številčno povečanje predložnega inventarja od 26 v Trubarjevem prevodu do 34 v Wolfovi izdaji in Lampetovem prevodu v daljšem besedilu na račun rabe novih nepravih predlogov (npr. razen, okrog, zastran --- oba; namesto --- Lampe) ter izpričala razvojne stalnice in spremenljivke v rabi predlogov od rojstva slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju do njegove ustalitvene stopnje ob koncu 19. stoletja.
|
|
blizustoječ |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
A to, da nas sredi samostojne, suverene, zastražene in oborožene Slovenije nekdo oropa kar iz kasarne, to pa onih Jagodnikov, Mogetov in njima blizustoječih nič ne zanima.
|
|
blížanje |
glagolnik od bližati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bližína |
1. majhna krajevna oddaljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bližíšče |
fiz. najkrajša razdalja, na katero se more oko prilagoditi; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bližje |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lepa priložnost, da pojasni, zakaj NATO bolj potrebuje Slovenijo kot Slovenija NATO, zakaj je pojem Evrope vse manj jasen, kakšno je trenutno stanje na fronti slovenske ideološke polarizacije, zakaj vedno prej podvomimo v ženske kot pa v Očeta, zakaj katoliška cerkev ni etična, in seveda, zakaj smo Slovenci bližje Budi kot Mojzesu.
|
|
blížji |
1. krajevno manj oddaljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blížnji |
1. krajevno malo oddaljen,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bližnjičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bližnjične tipke lahko uporabite za hiter dostop do pogosto uporabljenih ukazov ali operacij. Spodnje teme navajajo bližnjične tipke, ki so na voljo v Microsoft Accessu.
|
|
bljúšč |
bot., navadno v zvezi navadni bljušč strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi jagodami, Tamus communis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bljúščnica |
nav. mn., bot. ovijalke z dolgopecljatimi listi in rdečimi jagodami, Dioscoreaceae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bljúvanje |
glagolnik od bljuvati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bljúvati |
1. izmetavati iz želodca; bruhati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bljúziti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Jao, Sym, pa zdaj pa že preveč bljuziš, no... boš postal podoben kot.... ma kdo že?! (pa naj mi ne zameri, tako pravijo drugi)
|
blokáč |
knjiž. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blokáš |
žarg. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bloker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obstaja nova generacija, ki odrašča v velikih stolpnicah, zgrajenih še za časa komunizma, kličejo se 'blokerji'.
|
|
blókfírer |
med drugo svetovno vojno vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blokíranje |
glagolnik od blokirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blokírati |
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blokóvnica |
žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blondinkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Blondinkin pes se je izgubil, prijateljica ji je svetovala, naj da oglas v časopis. »Le zakaj, saj ne zna brati,« je odvrnila.
|
|
blueser |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kryner, ki so se izkazali za vrhunske glasbenike, poleg vrhunskih zabavljačev seveda; solidni so bili tudi blueserji Alex Schulz blues band ter včeraj domači Fool Cool Jazz Orchestra, ki so vsaj napolnili avditorij in prikazali jazza v boljši in sodobnejši luči, med drugim tudi po zaslugi odlične rapperice in vokalistke Sage, čeprav je celoten projekt odlična osvežitev domačega big band ustvarjanja.
|
|
bluesiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kombinacija bluesiranja po neworleansko - največja zabloda je trditev, da New Orleans ni imel bluesa - daje nekaj krasnih premaknjenih komadov, lahkotno rolanih in vrtenih okrog par obrazcev, nekaj posamičnih solo točk in nekaj povprečnih standardov.
|
|
bluesovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stari bluesovec, ki živahno igra v osemdeseta leta, je pravi "model" vitalnosti, radoživosti in komakje videne glasbeniške spretnosti.
|
|
bluesovka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda mesec in pol dolg ekstenzivni teren je poganjal; Misisipi, Arkansas, Tennessee, Virginija, celo Washington DC ter New Orleans s preostankom Louisiane so pred radovednimi bledoličnimi folkniškimi ušesi skrivali imenitne muzičiste, bluesovce in bluesovke - večina jih je štela blizu šestdeset.
|
|
blùnk |
posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blúščec |
bot., navadno v zvezi črnojagodasti bluščec ovijalka z drobnimi zelenkastimi cveti v socvetjih in s črnimi jagodami, Bryonia alba; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
blúzica |
manjšalnica od bluza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bluzón |
obl. kratko in ohlapno, na spodnjem koncu stisnjeno športno oblačilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôbek |
1. manjšalnica od bob 1--2:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbenček |
1. manjšalnica od boben:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóber |
vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobíka |
redko droben okrogel plod; jagoda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobínka |
nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobljáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnanje |
glagolnik od bobnati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnast |
ki ima kak del podoben bobnu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobnênje |
glagolnik od bobneti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbnič |
1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbničast |
redko podoben bobniču:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobòt |
glas, kot ga daje voda pri močnem vretju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobotáti |
dajati glasove kot voda pri močnem vretju:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bôbov |
pridevnik od bob:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bobóvnik |
nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóbrov |
pridevnik od bober:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
bočarda |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Oboji so pri svojem delu kot nepogrešljivo orodje uporabljali različne vrste kladiv: za obdelavo ploskve fine in grobe krempače - marteline in martele, oskrde - broke, zobata kladiva - bočarde, več različnih konic - špic, za odbijanje kamnite površine so uporabljali odbijače - ščopadorje, različno široka dleta - škarpele, punte in gradine, za gladenje površine so uporabljali strgala - rašine in leseno deščico z ušesom - hlapca, (za lažji oprijem strgala).
|
|
bóčenje |
glagolnik od bočiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bóčnik |
meso z goleni ali s podlahti goveda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
boforov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni natančnih podatkov o moči vetra, toda po merilih jadralcev na deskah, ki še vedno uporabljajo boforovo lestvico, piha med tremi do največ šestimi ali sedmimi bofori.
|
|
bógami |
izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
boganeboječ |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skozi vse ohlapnejšo cenzuro, ki je nekdaj inkvizicijsko deratizirala inspiracijske klice boganeboječih posameznikov, se ob neustavljivem zatonu tisočletja skozi filmska platna, tv ekrane, odrske deske, body art performanse in ostalo multimedijsko šaro uspe scediti vedno več napenjajoče seksualne energije.
|
|
bogatênje |
glagolnik od bogateti ali bogatiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogatítev |
glagolnik od bogatiti ali bogateti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogatitven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Selekcijski pritisk v bogatitveni kulturi lahko povzročimo z različnimi ponudniki elektronov, ki jih dodamo v gojišče.
|
|
bógec |
1. ekspr. manjšalnica od bog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogecov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
nar.: O Bogecove očike, / kako lepo vi le sijate! / Zakaj ljudje vas več ne videjo? / Vašo vrednost ne cenujejo, ne spoštujejo?
|
|
bógek |
1. ekspr. manjšalnica od bog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bógmati se |
star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bógme |
izraža podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogmej |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne bodmo salobarde, Moskvičanov / Slovenci moji knjige mi berimo / in kar je tujga uzmat se učimo / od bogmejev na meji Otomanov!
|
|
bógnedàj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Perspektiva ali sledljivost našega porekla odkriva tudi obe skrajnosti človekovega obnašanja: kot da je človek odgovoren samo Bogu in bognedaj sočloveku, vsaj malo, kot da ni odgovoren ne Bogu in še manj svojemu bližnjemu.
|
bogoborka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tiste duše, ki se pokoravajo Modrosti, so k sebi pritegnile Duha kot nekaj sorodnega, tiste pa, ki se ne pokoravajo in bežijo pred služabnikom trpečega Boga, so se izkazale bolj bogoborke kot častilke Boga.
|
|
bogočásten |
pridevnik od bogočastje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bogočlôvek |
-éka; m ed. in dv., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Božji cilj vseh stvari, razmišljanj, čustev, doživetij itd. je, da nas pripelje v neposredno, osebno bližino z Jezusom, bogočlovekom, v skupnost z njim, kjer zremo njegovo nadvse presežno veličastvo in se tako preobražamo v njegovo podobo (2 Kor 3,17-18).
| | | |
23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 
