|
tesnôbnost |
1. lastnost, značilnost tesnobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tesnobnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tistodôbnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
tolščôbnost |
star. mastnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trgóvskosposóbnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
tridobnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
tríróbnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
trízóbnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
tróbnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
trohnôbnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
trosobnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
turóbnež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
turôbnost |
knjiž. žalost, mračnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóbnež |
ekspr. lagoden, len človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udobnjákarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
udobnjákarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
udóbnost |
1. lastnost, značilnost udobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
udóbnosten |
nanašajoč se na udobnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
večpodobnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
večrobneti |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
visôkosposóbnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
vsóbnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
vzbóbnati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vzbobnéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
zabóbnati |
udariti, zaigrati {na} boben:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabobnéti |
dati močne, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabobnévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zabóbničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zabobnína |
anat. bobnična votlina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabobníšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
zadóbnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrobnéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
zagrôbnost |
knjiž. posmrtnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapóbnati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
zazóbnica |
vet. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbóbnati |
1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zbobnávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zbobnéti |
bobneč se hitro premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdrobnéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
zglóbnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zlôbnež |
zloben človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlôbnica |
zlobna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlóbnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zlobnodušen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlobnogrd |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlobnojezen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlobnokoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlobnonamerno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zlobnoočesno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlobnorastlinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlobnordeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlobnososédski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zlôbnost |
lastnost zlobnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlôbnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zlobnošaljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlôbnoúren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zlobnoústen |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zlobnovóljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zlokôbnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zlokôbnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zlokôbnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zóbnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zóbnica |
anat. jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna jamica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobníca |
vreča, torba z zobjo, ki se obesi konju na glavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobníčast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zobníček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zóbničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zóbnik |
lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobník |
1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobníkov |
nanašajoč se na zobník:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobnína |
anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba; zobovina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobníški |
nanašajoč se na zobník:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zobnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zóbnodlésničnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zobnoprotetičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zóbnoústničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zóbnoústničnik |
lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zóbnovênčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
žalôbnost |
knjiž. rahla žalost, otožnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlebozóbnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
ábelstvo |
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
abradiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Določitev abradiranih zobnih faset zaradi predčasnega stika ...
|
|
absorbcijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na absorbcija: Popolnoma svetlobno absorbcijski materiali (ne blešči).
|
|
absorptívnost |
sposobnost za absorbiranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
abstrahirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nasproti državno-pravnemu abstrahirajočemu pojmovanju materinske sposobnosti so umetniki upodabljali mikavno materinstvo, mater z otrokom v naročju, doječo mater, mater v družini ...
|
|
acetiholin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delovanje pirantela je podobno acetiholinu (nikotinski učinek), vendar je 100-krat močnejše.
|
|
acetogen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V naslednji fazi fermentacije acetogene bakterije razgrajujejo produkte hidrolize do vmesnih komponent (predvsem nižje maščobne kisline) in nato do acetata ...
|
|
acidofil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako pustimo stati pri sobni temperaturi 8 ur, če smo puding cepili z navadnim jogurtom, oziroma 24 ur, če smo to storili z acidofilom.
|
|
acidofilus |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avtorji znanstvene razprave z enakim naslovom so prepričani, da ta (naslov) odlično ponazarja razvojno pot znanstvenih stališč in sodobno znanstveno opredelitev glede zdravstvenih in bioloških vrednosti posameznih živil, ki jih uvrščamo med kisle oziroma fermentirane mlečne napitke. To so: jogurt, kislo mleko, biokis, acidofilus, bifidus, kefir. Na trgu so tudi pod drugimi komercialnimi nazivi.
|
|
acilglicerol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V to skupino spadajo: 1. acilgliceroli oz. gliceridi (estri višjih maščobnih kislin in glicerola) ...
|
|
adaptabílnost |
sposobnost za adaptacijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
adaptec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali je komu znano, kako na 2940 adaptecih pod linuxom počnes podobne reči?? Predvsem me zanima spindown in spinup.
|
|
adaptibilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
adaptibilnost (prilagodljivost in sposobnost, da si nekdo hitro opomore)
|
|
adaptilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Teorija, predvsem pa praksa narodnogospodarskega razvoja potrjuje logiko evolucije in napredka dežel, ki imajo sposobnost za boljšo adaptilnost. Adaptilnost je izpeljana iz koncepta selekcije in je zajeta v zakonitostih evolucije kot preživetja najsposobnejšega ...
|
|
adeninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Chargaff-ovo pravilo (Chargaff's rules; Chargaff-Regel) pravi, da je v DNK nekega speciesa število adeninskih ostankov enako številu timinskih; podobno je število gvaninskih enako številu citozinskih ter število purinov (A + G) je enako številu pirimidinov (T + C).
|
|
adhezin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Značilnost njihove površinske gradnje je, da svojo sposobnost pripenjanja na površino zagotavljajo s specifičnimi površinskimi ligandi, adhezini, ki so ponavadi lektinske narave.
|
|
adhezívnost |
fiz. sposobnost za adhezijo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
adipocit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dejstvo je, da se vsaka odvečna kalorija v telesu shrani kot maščoba - skorajda neomejena sposobnost kopičenja maščobnih zalog (adipocit ali maščobna celica se lahko do stokrat zveča!) je nedvomna evolucijska prilagoditev, ki je človeku omogočila preživetje obdobij lakote in nadaljevanje vrste.
|
|
adipostat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegov proteinski produkt leptin nastaja le v maščevju in predstavlja zelo verjetno odločilni signal, ki možgane "obvešča" o velikosti maščobnih zalog ali povedano drugače, leptin nastavlja adipostat, nastavitveno točko, okrog katere poskuša telo vzdrževati svojo zamaščenost.
|
145 245 345 445 545 645 745 845 945 1.045 
