besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: obn   zadetki: 2.401-2.500



urékati  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uročíti  1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usambárski  vrtn., v zvezi usambarska vijolica sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih; sanpavlija:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usípati  1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usposóbljenost  sposobnost za opravljanje določenega dela:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
usúti  1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvidévnost  1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várpa  zlasti v švedskem okolju {športna} igra, pri kateri se mečejo zaobljeni kamni ali tem podobni izdelki iz kovine h klinu v oddaljenosti 20 m:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včérajšnjik  knjiž. kdor ima nesodobne, zastarele nazore:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večdoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vèčsôben  v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večšoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vèčvréden  1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
večzoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
védeštvo  sposobnost vedežev, napovedovalcev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vejáča  nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje; velnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
veličína  1. lastnost, značilnost koga, ki se posebno odlikuje zaradi svoje pomembnosti, sposobnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
veličínski  psiht. nanašajoč se na bolezensko pripisovanje visokega porekla, položaja, izrednih sposobnosti samemu sebi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
velikán  1. v pravljicah nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vélvet  tekst. žametu podobna tkanina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
verbéna  bot. rastlina z razraslim steblom in drobnimi vijoličastimi cveti v dolgih klasih; sporiš:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vérnost  1. knjiž. popolna podobnost, točnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vêslica  nar. 1. veslu podobna priprava za pobiranje žerjavice, pepela iz peči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vesoljskodoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vetróvnik  teh. veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
Víd  med., v zvezi svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
víd  1. čut za zaznavanje svetlobnih dražljajev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
víla  mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vím  pog. drobno mlet kremenčev pesek, navadno s kemičnimi dodatki, za čiščenje predmetov z drgnjenjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
viníka  1. vrtn. okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vínjen  ki se mu zaradi zaužite alkoholne pijače zmanjša sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vióla da gámba  muz., nekdaj čelu podobno glasbilo, navadno s šestimi strunami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vióla d'amóre  muz., nekdaj violi podobno glasbilo s štirimi strunami, na katere se igra, in štirimi sozvenečimi strunami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
violončélo  muz. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
virulénca  1. med. sposobnost povzročiti bolezen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
viruléntnost  1. med. sposobnost povzročiti bolezen:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
visokomaščoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
visokospodoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
višjemaščoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vitálnost  1. sposobnost za življenje, obstajanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vívkati  dajati skovikanju podobne glasove:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vizuálnost  sposobnost za vizualno predstavljanje, upodabljanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vodeníka  nar. rastlina z bodečimi mesnatimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti; mehki osat:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vojnodoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vólja  1. sposobnost hotenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vólk  1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vólnat  1. porasel z volni podobno dlako, izrastki:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
volnolás  knjiž. ki ima volni podobne lase:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vpadíšče  geom. točka, v katero vpada {svetlobni} žarek; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vragolíja  ekspr. 1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vréča  1. priprava iz kosa tkanine, papirja, sešitega, zlepljenega na treh straneh, za shranjevanje, prenašanje česa drobnega, sipkega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vréčarica  zool., v zvezah: kune vrečarice kuni podobni avstralski sesalci z navadno lisastim kožuhom, katerih samice imajo trebušno vrečo, Dasyurinae; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vreteník  strojn. okrov dela stroja z ležaji delovnega vretena in zobniki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vretenják  strojn. okrov dela stroja z ležaji delovnega vretena in zobniki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vrética  zool. podlasici podobna žival z belo ali rumeno dlako, Mustela putorius furo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vrískati  1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕša  iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vŕvnica  vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsehudoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
vsípati  spravljati kaj sipkega, drobnega v kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vsúti  spraviti kaj sipkega, drobnega v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vtróšnik  petr. večje zrno rudnin magmatskih kamnin v drobnozrnati ali steklasti osnovi; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzbúriti  1. s svojim delovanjem povzročiti reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzbúrjati  1. s svojim delovanjem povzročati reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzburljív  1. ki s svojim delovanjem povzroča reakcijo česa, sposobnega čutenja, zaznavanja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zacínkati  dati kratke, cingljanju podobne glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začárati  1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
začmokáti  redko dati cmokanju podobne glasove; zacmokati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadnjedoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
zadoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
zagíb  1. zapognjeni, navadno robni del česa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedljív  ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakljúkati  1. s kljuki podobnim znakom zaznamovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakolobáriti  ekspr. 1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zakoráčiti  1. ekspr. iti, stopiti s širokimi, lenobnimi koraki:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zametáti  z metanjem česa navadno drobnega zakriti, zadelati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamrčáti  oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaroben  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zasíkati  1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasípati  1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasipávati  1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasúti  1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaúkati  1. oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaúpati  1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavést  1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavrískati  oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbistríti  razviti sposobnost za mišljenje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zbrkljáti  1. narediti z veliko drobnega dela:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdeválen  v zvezi zdevalni stol stolu podobna priprava, na kateri se stoji pri dajanju, zlaganju česa v kozolec:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdómar  1. nekdaj kdor si pridobiva {osnovna} materialna sredstva z delom, navadno s prodajo drobnih predmetov zunaj domačega kraja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrobíti  narediti iz česa majhne, drobne dele:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zébra  1. konju podobna afriška žival z belimi in črnimi ali rjavimi prečnimi progami:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zébrast  ki ima podobne proge kot zebra:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zeleníka  1. okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom; pušpan:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zgloben  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zgodnjepoznobronastodoben  prid., vir: I; povezave: najdi.si
zgodnjerimskodoben  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zlatóvčica  zool. postrvi podobna pisana sladkovodna riba, Salvelinus:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlobán  -bnà -ò; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zlôbec  1. knjiž. zlobnež:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA