potóčina |
nar. 1. potočna struga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pozločíniti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
práglobočína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
prázločín |
-a; m, vir: B; povezave:
|
predzločinsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
prevročína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
prezločínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
protivročinski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
protivročinsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
psévdozločínec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
raznočínec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
raznočínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
raznočínstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
razpočína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
raztekočíniti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
raztočína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
ročín |
zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ročínjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
sločína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
sòčinílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
sòčinítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
sòčínjenica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
spočíniti |
star. spočiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
srebročínstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
stótisočína |
del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
stótisočínka |
del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
strmočína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
supertekočina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
superzločinec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
škripajóčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
štíridesettisočínka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
štiritisočinka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
tekočína |
snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
tekočínast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
tekočinica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
tekočínjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
tekočínski |
nanašajoč se na tekočino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tekočinskokromatografski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
tekočinskoscintilacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
tekočinskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
teočínec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
têžkotekočínski |
metal. pri katerem se uporablja za ločevanje koristnih sestavin zmesi tekočina z ustrezno gostoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tisočin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
tisočína |
del na tisoč enakih delov razdeljene celote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
tisočinenonočnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
tisočínka |
del na tisoč enakih delov razdeljene merske enote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
tisočínkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
tísočinpŕvikrat |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
tóčin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
točína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
trítisočínka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
uóčin |
-a; m, vir: B; povezave:
|
uskóčina |
-e; m, vir: B; povezave:
|
utekočíniti |
1. spremeniti iz plinastega stanja v tekoče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utekočinjajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
utekočínjanje |
glagolnik od utekočinjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
utekočínjati |
1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utekočínjenje |
glagolnik od utekočiniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utekočinjeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
utekočinjevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
utekočinljív |
ki se da utekočiniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
večtekočinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vèlezločín |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
vèlezločínec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
visočína |
knjiž. višina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
visokovročinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
vodotóčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
vročína |
1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vročinjáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
vročínski |
nanašajoč se na vročino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
vtekočíniti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
vzbočína |
knjiž. vzboklina, izboklina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasločína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zatóčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zločín |
hudo kaznivo dejanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zločínček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
zločínčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zločínec |
storilec zločina, zločinov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zločíniti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zločínka |
storilka zločina, zločinov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zločínkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zločínoma |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zločínski |
nanašajoč se na zločince ali zločin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zločínskost |
lastnost, značilnost zločinskega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zločínstvenost |
knjiž. zločinska dejavnost, kriminal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zločínstvo |
knjiž. 1. zločinska dejavnost, kriminal:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
abscesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Invazivno potrdimo diagnozo z aspiracijsko punkcijo abscesa in dokazom trofozoitov v abscesni tekočini.
|
acetazolamid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sistemsko zdravilo acetazolamid je inhibitor karboanhidraze in se uporablja za sekrecijo prekatne tekočine.
|
acetón |
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
adenilat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na transport tekočin v cistah vplivajo hormoni, parakrine in jukstakrine substance, ki uporabljajo specifične poti prenosa signalov. Npr. aktivacija adenilat ciklaze z arginin vazopresinom, ...
|
adenopatija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Orofaringealni antraks: mukozne lezije v ustni votlini ali orofarinksu, cervikalna adenopatija z edemom in vročina ...
|
àfebrílen |
med. ki je brez vročine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
àjs |
izraža bolečino zaradi vročine:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
àjsa |
izraža bolečino zaradi vročine, pika:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
alarmon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Alarmoni (alarmone; Alarmonen) so različni signalni metaboliti, ki se sintetizirajo kot reakcija na specifične metabolne strese (Stephens in sod., 1975), kot je na primer vročina, oksidanti, etanol itd. Delujejo homeostatično za preživetje celice.
|
alkalinizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Alojz Horvat, dr. med.; naslov: »Vpliv alkalinizacije zunajcelične tekočine na mišično zmogljivost«; smer: klinične medicinske vede; zagovor: 19. 2. 1997.
|
alkohól |
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
alkoholométer |
priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
alkometričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na podlagi alkometrične analize telesnih tekočin je bilo ugotovljeno, da je imel voznik v krvi več kot 3 x večjo koncentracijo alkohola od dovoljene.
|
altekameraden |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Taisti osebek od časa do časa odpira rane in povzroča zdrahe, ekrat na altekameraden party-ju v DRažgošeh, drugič z svojim domnevnim antipodnim ideološkim dvojčkom Heiderjem o AVNOJU pomorduje in kot pravnik meša hruške in jabolka (zločin kolaboracije in zločin genocida nad Slovenci).
|