besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: oče   zadetki: 5.228-5.327



zasedajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zasektášiti  nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaskóčka  teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasledováti  1. iti za kom po sledi z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastárati  1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastáva  1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zastírati  1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastòp  zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zastréti  1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni {dobro} vidno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zasvajajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zasviščáti  dati ostre, sikajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaščeméti  povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaščítiti  1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zaškropotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
zatírati  1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatórej  nar. toliko močen, sposoben:; prid. neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zatréti  1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavajevati  nedov., vir: N; povezave: nova beseda
zavajujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zavarovalnína  dajatev, storitev zavarovalnice, določena v zavarovalni pogodbi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavarováti  1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zavihráti  1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavítek  1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavlačujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
závod  1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zavračujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zaznavajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zazvenčáti  dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažlíndrati  metal. povzročiti, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zažlopotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave: nova beseda
zažmíkati  1. redko dati kratke, tleskajoče glasove:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zbohotáti  -ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
zbòr  1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zbrózgati  1. s hojo po čem mokrem in udirajočem se razriti, zmešati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdélo  1. etn., po ljudskem verovanju nastavljena uročena stvar, ki prinese nesrečo tistemu, ki se je ne ogne:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdravilíšče  zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdravílo  snov, ki v določeni količini in na določen način preprečuje, zdravi bolezen:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
zdresírati  navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrúžba  1. biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕžek  rel. odpoved zlasti določeni hrani na določen dan zaradi cerkvenega predpisa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zedinjujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zglasíti se  1. {uradno} priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zglášati se  1. {uradno} prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgledajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zgóden  1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka dovolj, veliko časa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zgôraj  1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru višje,; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zindustrializírati  uvesti, razširiti industrijsko dejavnost na določenem področju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zjeklenéti  knjiž. postati zelo odločen, nepopustljiv:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlíkati  1. s potegovanjem vročega likalnika po tkanini zgladiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zlíti  1. z nagnjenjem posode narediti, da kaj tekočega kam pride:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlívalica  nar. dolgotrajen močen dež:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlívati  1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlohôten  ki hoče, želi zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlomástiti  silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zlorabljajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zlóžba  star. združitev zemljišč vseh posestnikov na določenem področju v enoten kompleks; komasacija:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmájevec  1. bot. na Kanarskih otokih rastoče drevo s šopi sabljastih listov na koncih vej in belimi cveti v socvetjih; dracena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zméti  z metjem kakega dela telesa doseči določen učinek:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmogljívost  1. sposobnost koga, določena z dejanjem, delom, ki ga zmore:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmontírati  1. pritrditi, dati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; namestiti, postaviti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmotíti  1. narediti, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zmrdujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
znabíti  star. morda, mogoče:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
značílen  1. ki stvar, osebo določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znák  1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
znések  določena količina, množina denarja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
znižujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
znótraj  z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki je v mejah določenega predmeta ali prostora,; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zonegáviti  ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zóprn  1. ki vzbuja močen občutek neugodja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zŕklo  anat. del očesa v obliki votle krogle, v katerem so čutnice za svetlobo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zúnaj  z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega prostora ali predmeta,; predl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvenčáti  dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvihráti  1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zvirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
zvozíti  narediti, da vozilo opravi določeno pot:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zvŕst  1. kar v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žáltav  1. ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žánr  1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žárek  ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
žaréti  1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žárkost  lastnost, značilnost žarkega, vročega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žêna  1. poročena ženska v odnosu do svojega moža:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
žetón  ploščica, navadno okrogla in barvasta, kot nadomestilo za določeno vsoto denarja, zlasti pri igrah na srečo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žíg  1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
žílast  1. ki ima izrazite, izstopajoče žile:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žílav  1. ki ima izrazite, izstopajoče žile:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žiríja  skupina ljudi, določena za ocenjevanje na razstavi, natečaju, tekmovanju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živána  knjiž. živali, ki živijo na določenem področju; živalstvo, favna:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
živcirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
živožáren  knjiž. ki ima močen žar:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žlampáti  1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žlíca  1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žlíndrati  metal. povzročati, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žmúrka  zool. guba očesne sluznice ali veznice pri nekaterih vretenčarjih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žréb  določeno dejanje, s katerim se naključno izbira med več enakovrednimi možnostmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žurajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
žvŕkati  ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvŕklja  lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
žvrkljáti  1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   4.328 4.428 4.528 4.628 4.728 4.828 4.928 5.028 5.128 5.228



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA