novôta |
knjiž. novost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novotár |
nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novotárec |
-rca; m, vir: B; povezave:
|
novotaren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
novotaríja |
nav. slabš. novost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novotaríjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
novotáriti |
nav. slabš. uvajati novosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novotárjenje |
glagolnik od novotariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novotárka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
novotárski |
nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
novotárstvo |
nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
prenovotárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|