|
dvóenôtnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
enotno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enôtnost |
lastnost, značilnost enotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôtnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
kvazienotnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nèenôtnost |
lastnost, značilnost neenotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
práenôtnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
tróenôtnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
vrednotnoetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vrédnotnoinstitucionálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vrednotnokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vrednotnonevtralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vrednotnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vrédnotnoteorétski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
avtonomizacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kratko rečeno, da je sistem v integracijskih in avtonomizacijskih procesih vrednotno dezorientiran, zavrt, zaostal.
|
|
bistrski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pokazali jim bomo gradivo, ki ga hranimo v posebnih trezorjih kot so na primer izvirniki srednjeveških stiških rokopisov in bistrskih rokopisov (najstarejši ohranjeni latinski rokopis v Sloveniji je iz 9. stoletja), supraseljski kodeks iz 11. stoletja (eden najstarejših starocerkvenoslovanskih rokopisov v cirilskem črkopisu), prve tiskane knjige iz samih začetkov tiskarstva iz 15. stoletja, ročno narisani zemljevidi (latinska rokopisna karta Petra Freiländerja iz leta 1520), rokopisno notno gradivo iz 10. stoletja in drugo.
|
|
brezsubjektnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ospredju je drugačen model znanstvenosti, ki poskuša uveljaviti specifičnosti humanističnih in družboslovnih ved - nasproti monološkemu umu naravoslovja je postavljen dialoški in pluralni um humanistike in družboslovja, nasproti brezsubjektnosti in nezgodovinskosti naravoslovnega znanstvenega spoznanja refleksija o mestu subjekta v spoznavnem procesu, nasproti enotnosti znanstvene metode mnoštvo zgodovinsko tradiranih spoznavnih postopkov v humanističnih disciplinah.
|
|
črnogledo |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob tako črnogledo opisani neavtonomni vrednotni orientaciji si seveda težko predstavljamo, da se bosta lahko tudi šport in zabava vrednotno utemeljevala sama po sebi, po svojih vrednotah.
|
|
edíniti |
1. knjiž. delati kaj enotno, složno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínstvo |
enotnost, povezanost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enójnost |
star. enotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enotérnost |
star. enotnost, istovrstnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôtiti |
1. delati kaj enotno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèedínost |
redko neenotnost, nesoglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poenôtiti |
narediti kaj enotno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razedíniti |
knjiž. narediti, da kaj ni več enotno, složno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razenôtiti |
knjiž. narediti, da kaj ni več enotno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznoglásje |
knjiž. neskladnost, neenotnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
raznoglásnost |
knjiž. neskladnost, neenotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
standardizírati |
s predpisom za vso državo enotno določiti mero, kakovost:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
supletíven |
lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
unifórma |
oblačilo, po blagu, kroju in barvi enotno za vse pripadnike določene vojske, člane določenega društva, delavce določenega poklica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zedíniti |
1. narediti kaj enotno, složno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zedínjati |
1. delati kaj enotno, složno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zedinjeváti |
1. delati kaj enotno, složno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|