|
drážestnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kadar pa mene zares pogreje, takrat si naj ženska svojo lepoto, dražestnost, ljubkost, seksualno privlačnost in druge atribute kar za klobuk zatakne.
|
dražílnost |
lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremávičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
dremótičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
dremôtnost |
dremavica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevénost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
drevesnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
10. vaja: "Mačjost" mačke in "drevesnost" drevesa
|
|
drhtávičnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
drnóselj |
nar. cibora:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôbcenost |
ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnodélnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
drobnoglednost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnopoteznost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnosemenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnoskrílast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drobnoslikárstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drobnosluh |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnoslušen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
drobnosrčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drôbnost |
lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnóst |
redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drogiranost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugačnosmiselen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugačnosmiselna (missense) mutacija (spremeni aminokislino v beljakovini).
|
|
drugačnosmiseln |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
drugobítnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugojezičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugonárodnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drúgorazrédnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugorodnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugospôlnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugostôpnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugostranost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugosvetnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugôtnost |
lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugovernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugovrstnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúštvenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družábnost |
lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družbenokritičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúžbenosámoupráven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družbenosatiričen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoseksološki |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenosektorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenosistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
|
|
družbenoslojno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoslóven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družbenosocialen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
|
družbenospolen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúžbenost |
1. lastnost, značilnost družbenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenostatusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biti po poklicu 'reklamni fotograf' danes pomeni več obvez in profesionalno-deontoloških imperativov, kot pa privilegijev na družbenostatusni lestvici.
|
|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
|
družbenostnojezikosloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jezikovno razsodišče (1980--1982), 1984 (družbenostnojezikoslovni sestavki).
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družbotvórnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družílnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
drúžnost |
knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drvénost |
ekspr. nerodnost, okornost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕznost |
lastnost drznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljánstvenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
državnopravnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državnosekretarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državnoslóven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
držávnosocialístičen |
nanašajoč se na državni socializem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držávnost |
1. družbena ureditev v obliki države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državnosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
državnosvetniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državnosvetski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
držávnotvórnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
državnovarnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državotvórnost |
sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕžnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
duálnost |
knjiž. dvojnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dubióznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
dubrepetitivnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
duhapólnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
duháprisôtnost |
zastar. prisotnost duha, prisebnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 
