|
čimšírši |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: "Prava" pa so tista pravila, ki odsevajo želje čimširše zainteresirane javnosti.
|
čísto |
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čistopasemskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hitro ocenijo, koliko denarja je kdo pripravljen odšteti za psa in po potrebi zagovarjajo ali čistopasemskost ali pa "čistokrvnost".
|
|
čístost |
lastnost, značilnost čistega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitalnikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čitanje črtne kode temelji na principu odboja čitalnikove izsevane svetlobe od črtne kode; prenosni medij med čitalnikom in etiketo je torej svetloba.
|
|
čitljívost |
lastnost čitljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člán |
kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji umetnostnozgodovinski diplomski nalogi).
|
|
členovítost |
značilnost členovitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
|
človečánstvo |
1. knjiž. človečnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človéčen |
knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človekolík |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zazdela se mi je bližja našemu današnjemu občutju sveta in celotnega vesoljnega prostora kot na primer Leonardova risba Človeka, Anthroposa, ki s svojimi proporci zarisuje in ki naj bi nemara celo določal geometrijo kroga in kvadrata bližja tudi od čudovitih podob Rafaelovih človekolikih angelov, ki so jim nebeške perutnice nataknjene naravnost na zemeljska pleča.
|
človekoljúbje |
knjiž. ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človeško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... "Predragi piščanci, / če ste že taktični, / bodite še praktični, / ne bodite zaspanci, / v resničnost se zbudite, / v dejstva oči uprite / in odslej govorite / le dostojno človeško, / to se pravi nemško, / jezik italijanski, / francoski ali španski, / predvsem pa angleški- / res angelski, nebeški. ...
|
|
človéškost |
1. lastnosti, značilne za človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmeríkavost |
ekspr. čemernost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čokátost |
lastnost čokatega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokolatinček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda ko enkrat njene čokolatinčke degustirajo, se vse spremeni - notranje se osvobodijo, srca zapojejo, libido poskoči, nestrpnost izgine, dogme in kompleksi sprhnijo, med njih zaplavajo sreča, bratstvo in sprava, svet se odpre.
|
|
črešnjevski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Črešnjevec: Fonološka opisa zahodnoslovenskogoriškega voličinskega in vzhodnoslovenskogoriškega črešnjevskega govora prinašata inventar, distribucijo in izvor fonemov, predstavljen pa je tudi praviloma enak razvoj soglasnikov za vse Slovenske gorice.
|
|
čréven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Uglašenost inštrumentov na 430 Hz, kot v času Mozarta in Boccherinija (letos mineva dvesto let od njegove smrti), je pod cerkvene oboke ponesla mehkoben zvok klasično uglašenih glasbil, čembala, violine, viole in violončela - preko katerih so bile namesto kovinskih, napete črevne strune - prežet z nežnimi zvoki fagotista Azzolinia.
|
črkopleskar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na naši šoli izobražujemo v programih: tehniška gimnazija, gradbeni tehnik, zidar, tesar, slikopleskar, črkopleskar, pečar-keramik, kamnosek, dimnikar, upravljalec gradbene mehanizacije, gradbinec in tesar opažev
|
|
črnína |
1. lastnost črnega, črna barva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnoglédje |
knjiž. črnoglednost, črnogledost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnoglédost |
lastnost črnogledega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Črnoplodno aronijo (Aronia melanocarpa) odlikujejo predvsem rastna odpornost in naravna zdravilnost. Zelo dobro prenaša zimski mraz in uide škodljivim poznopomladanskim ohladitvam; uspeva tudi v manj rodovitnih tleh in prenaša sušo, škropljenje zoper bolezni in škodljivce pa zlahka odpade.
|
|
črnorízec |
v vzhodnoslovanskem okolju menih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črnovijoličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V seriji Umetnost po osnutku R. Debenjaka je na znamki za 100 din, črnovijolična, Michel st. 786, A-L, str. 1235 prikazan avtoportret slovenskega slikarja Riharda Jakopiča (1869-1943).
|
|
črno... |
kakor črnolisast, črnopikast, črnosiv, črnovzorčast ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črtomírstvo |
knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črvívost |
lastnost črvivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tai či čuan ali skrajšano Tai či je starodavna kitajska veščina jačanja življenske energije, pot modrosti in dolgovečnosti, enostavna pot usklajevanja uma/telesa in hkrati zelo učinkovita borilna veščina.
|
|
čúd |
knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudáškost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Pogosto nastopita skupaj in tako se prepričljiveje utemeljujeta nadaljnje 'nesmiselno' dogajanje, saj starce in mladino človeška izkušnja in književno, posebno komedijsko izročilo nenehno povezujeta s čudaškostjo, nepreračunljivostjo in nagnjenostjo k nerazumnemu pretiravanju.
|
čudáštvo |
lastnost čudaškega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúdežnik |
redko kdor ima izredne, čudežne sposobnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudovito |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne samo, da imajo ti sprejemniki po navadi težak in dobro vležajen gumb, ki bi se po močnem sunku zavrtel še od lastne vztrajnosti, temveč so nekateri tudi opremljeni s takoimenovanimi "mačjimi očesi", ki čudovito zvezno utripajo v magični zeleni ali modri svetlobi sorazmerno z uglaševnjem in razglaševanjem.
|
|
čudovítost |
lastnost čudovitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čústvo |
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čustvováti |
doživljati čustva, čustveno vznemirjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čút |
1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čútenjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Na nekaterih točkah pripovedne linije namreč obstajajo položaji, ki intenzivirajo Damjanovo miselno in čutenjsko dejavnost: ...
|
čúvati |
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
čvekávost |
slabš. lastnost čvekavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Total Cohesion čvrstilna maska (16773) Elastična struktura maske omogoča efekt napetosti. Aktivne sestavine za napetost, čvrstost in gladkost omogočajo viden rezultat že po prvem nanosu.
|
|
čvrstína |
publ. čvrstost, trdnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvŕstost |
lastnost, značilnost čvrstega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstôta |
redko čvrstost, trdnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dáda |
um. zahodnoevropsko umetnostno gibanje, iz katerega izhaja dadaizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dadaízem |
um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dahomejski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko danes dixieland ansambel v Berlinu, Kranju, Durbanu ali Tokiu igra in v šepavem patoisu prepeva neworleansko Eh, La Bas, še sluti ne več, da poje hvalnico dahomejskemu zafrkantskemu bogu razpotja, sreče in plodnosti Legbi ali Limbi, imenovanemu tudi Papa La Bas.
|
|
dalekoséžen |
raba peša daljnosežen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljáva |
1. velika krajevna oddaljenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljinomér |
priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnométen |
daljnostrelen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnoročno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvotno je bil zamišljen kot tematsko osamosvojen vsakoletni uvod v poletno šolo slovenskega jezika za tujce, ki naj bi v širšem zgodovinskem, primerjalnem, tipološkem in tudi teoretskem kontekstu obravnaval vsakoletno tematiko, ki je bila daljnoročno koncipirana v smislu obravnave posameznih obdobij, dela vidnih slovenskih slavistov pretekle dobe ali pa posameznih problemskih sklopov v okviru jezika, književnosti in kulture.
|
|
daljnovòd |
naprava za prenos električne energije na večje razdalje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dalmatščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinščine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatščina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunščina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanščina, z ilirskimi in traškimi jezikovnimi prežitki, izluščljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaškim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki.
|
|
daltonízem |
med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
Dámoklejev |
v zvezi Damoklejev meč nenehno preteča nevarnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
danájski |
knjiž., v zvezi danajski dar dar, ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dandijstvo |
knjiž. lastnost, značilnost dandyjev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darežljívost |
lastnost darežljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darítev |
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darotljívost |
knjiž., redko radodarnost, darežljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
darovítost |
star. nadarjenost, talent:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daršan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Daršan, kot ga opisujejo sveti ljudje, ni ritual niti dejavnost. Daršan je posebna izkušnja, ki jo lahko doživimo ob prvem ali pa ob stotem pogledu na duhovnega učitelja. Toda, ko to doživimo, je ta izkušnja neizpodbitna in nedvoumna.
|
|
dasjam |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poznamo devet oblik predanosti Bogu: poslušanje (sravanam), petje (kirtanam), premišljevanje o Bogu (Višnusmaranam), služenje Njegovim lotosovim stopalom (padasevanam), pozdrav Bogu (vandanam), čaščenje (arčanam), uslužnost (dasjam), prijateljstvo (sneham) in predaja (atmanivedanam).
|
|
datirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvo izdano delo, datirajoče v l. 1798, nosi polni naslov: "Essay on the Principles of Population and its Effects on the Future Improvement of Society, with Remarks on the Speculations of Mr Godwin, Mr Condorcet and other Writers".
|
|
dávica |
nalezljiva bolezen žrela, sapnika, nosu, ki se pojavlja zlasti pri otrocih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ddv |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z dnem 1. 7. 1999 smo v Sloveniji uvedli nov način obdavčevanja prometa blaga in storitev. Uvedli smo tako imenovani davek na dodano vrednost (DDV). Ta nova davčna oblika v celoti nadomešča staro obliko obdavčevanja s prometnim davkom.
|
|
deacetilacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj zanimiv od hitina, in v zadnjih letih tudi zelo iskan, je hitozan, polisaharidni polimer, ki ga s procesom deacetilacije (proces s katerim odstranimo acetilno skupino) pridobivamo iz hitina, pri čemer nastane deacetiliran hitin, ki ga enostavneje imenujemo hitozan.
|
|
deaktivacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri uvoženih živalskih mokah, ki nimajo certifikata, da ustrezajo standardom EU, je potrebno upoštevati, da obstaja možnost, da deaktivacija TSE v kostni moki ni bila izvedena.
|
|
dealgebraizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri motivaciji z dealgebraizacijo pojma avtorica v 3. fazi Upovedovanje individualnega konteksta opozarja, da je pogovor o tem, kako ima kdo svoje starše (ali kogarkoli drugega) rad, neprimeren, saj predvideva razprava o taki temi sposobnost refleksije o lastnem čustvovanju, ki pa je otroci te starosti še nimajo ali pa jo imajo v izjemno omejenem obsegu (152).
|
|
deavtomatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem ne smemo spregledati, da jezikovna deavtomatizacija pomeni konec koncev tudi miselno deavtomatizacijo - kar z nekoliko drugačnega zornega kota pojasnjuje zapisano misel o relativizaciji ideje (ki jo je treba razumeti v dovolj širokem pomenu) v umetnostnih in oblikovanih neumetnostnih besedilih (na tem mestu se ne morem spuščati v razpravljanje, ali lahko oblikovano neumetnostno besedilo preprosto enačimo z retoričnim neumetnostnim besedilom ali pa tega ne smemo storiti).
|
|
debatirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na današnjem omizju, naslovljenem "Otrokove pravice danes in jutri", debatirajočih ni zanimala globalna situacija, niti vmeščenost že skoraj evropske Slovenije, ki je tudi pravi raj za otroke.
|
|
debatka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svet duhovnosti in raznoraznih debatk ... pridi in poglej
|
|
dêbel |
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelína |
1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelinjenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lastnosti: 5 operacij, žaga z vozičkom, širina poravnavanja 350 mm, širina debelinjenja 350 mm, rezkar, vrtalka.
|
|
debelinomer |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Testiranje papirja, kartona in lepenke: Splošne lastnosti: debelinomeri (L&W, Frank), merilniki dimenzionalne stabilnosti (Prueffbau, Frank).
|
|
debelíž |
redko denar večje vrednosti, navadno bankovec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelobeten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Cortinarius privignoides - debelobetna koprenka - užitnost neznana
|
|
debeloglávost |
med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelóst |
1. značilnost debelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
debelostranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna energetska varčnost: večslojna debelostranska toplotna izolacija komor, Delta-Air-Tech ventilatorska tehnika ...
|
|
debelúštvo |
slabš. značilnost zelo debelega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debitant |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tokrat bodo imeli možnost dokazovanja predvsem debitantje, pretežno v vrstah linije.
|
|
decénten |
ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decerebracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri eksperimentalni prekinitvi povezav možganskega debla z mezencefalonom (decerebracija) pri sesalcih izpade zmožnost hotene motorike in se pojavi prekomerna vzdražnost motonevronov za antigravitacijske mišice (decerebracijska rigidnost), predvsem zaradi izpada inhibicijskih vplivov iz medialnih retikularnih področij.
|
|
decerebracijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri eksperimentalni prekinitvi povezav možganskega debla z mezencefalonom (decerebracija) pri sesalcih izpade zmožnost hotene motorike in se pojavi prekomerna vzdražnost motonevronov za antigravitacijske mišice (decerebracijska rigidnost), predvsem zaradi izpada inhibicijskih vplivov iz medialnih retikularnih področij.
|
|
decerebriran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če pri živali naredimo rez v intrakolikularni regiji disinhibiramo sistem a)alfa b)beta c)gama in nastopi d)tetraplegija e)hemiplegija f)paraplegija g)decerebrirana rigidnost
|
|
décibél |
fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
déčkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dečkova nepazljivost se mu je zdela posledica njegove, učiteljeve, prevelike prijaznosti, ki jo hoče deček na ta način zlorabiti.
| | | | | |
14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 
