|
žívin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
živína |
1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živínče |
1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živínski |
nanašajoč se na živino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
življen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
življenjažêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
življênje |
1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
življênjskost |
1. lastnost, značilnost, ki izhaja iz resničnosti, iz življenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
življenjskostilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
živodejen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
živodêr |
zastar. 1. kdor se {poklicno} ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živogovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
živomoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
živopisan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
živorumen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žívost |
lastnost, značilnost živega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živovéren |
knjiž. ki ima živo, močno vero:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
živozelen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
živžáv |
ekspr. raznovrstni, hkratni živahni glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlabúdra |
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlabudráti |
ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlabudràv |
ekspr. ki {rad} govori mnogo in nepomembne stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlahtáti se |
nar. imeti s kom sorodstvene stike, odnose:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlahtnína |
1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlahtnítelj |
agr. kdor se poklicno ukvarja z žlahtnjenjem rastlin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlahtníti |
1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlámborast |
star. ki ima duplino, duplo; duplast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlampáti |
1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žléb |
1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlémprga |
nar. priprava za zapiranje odprtine v podu, stropu, odpirajoča se navadno navzgor; loputa, poklopna vrata:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žléza |
1. organ, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žléznica |
zool. celica, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlézovnik |
zool. del ptičjega želodca s tanko sluznično steno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlíčarica |
zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlíčarka |
zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlíčnik |
1. nav. mn., gastr. jed, oblikovana z odvzemanjem navadno močnate mase z žlico:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlíčnjak |
etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobúdra |
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudráč |
slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudráti |
ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žlobudrávost |
ekspr. lastnost žlobudravega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žmèk |
nar. vzhodnoštajersko lesena matica, pretaknjena skozi luknjo v tramu na vrhu stiskalnice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žméten |
nar. vzhodno težek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žmíc |
nar. vzhodno končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žmítek |
nar. sesirjeno ali usirjeno mleko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žogobŕc |
šalj. 1. nogometaš:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žólna |
1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žoltokljún |
star. rumenokljun:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žoltoplàz |
zool. večji kuščar z ostanki zakrnelih zadnjih nog, Ophisaurus apodus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žoltopólt |
star. rumenopolt:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žolto... |
star. rumeno...1:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žonglêr |
1. kdor zna z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak navadno več predmetov in jih loviti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žonglêrstvo |
žonglerska spretnost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žonglírati |
1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žórgati |
nar. vzhodno cmokati, čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žoržét |
poljud. krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo,; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žŕd |
dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žréb |
določeno dejanje, s katerim se naključno izbira med več enakovrednimi možnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrebalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žreban |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žrêlnica |
anat. limfni organ v nosnem delu žrela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrêlo |
1. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do grla in požiralnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žréti |
1. ekspr. hlastno jesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žŕmlje |
priprava z dvema kamnoma za ročno mletje žita:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žŕtev |
1. v različnih religijah žival, človek, ki se da, ponudi božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrtvovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žrtvovánje |
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja žrtev, darov božanstvu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žrtvováti |
1. v različnih religijah dajati, ponujati žival, človeka božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žuboréti |
1. dajati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúgati |
1. zamahovati z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúgniti |
1. zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúka |
bot., navadno v zvezi navadna žuka šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúlj |
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žuljavína |
redko ožuljeno mesto {na koži}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúljavost |
lastnost, značilnost žuljavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
župàn |
v nekaterih slovanskih deželah, nekdaj plašču podobno moško vrhnje oblačilo s stoječim ovratnikom in z gubami na hrbtu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žúpanica |
jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno huba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
županíja |
1. na Madžarskem v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
župánji |
star. županov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúpnica |
jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno njiva; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
župníja |
najmanjša upravna enota katoliške cerkve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žurnál |
periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
žužélka |
majhna žival s členjenim telesom, tremi pari členastih nog in navadno krili, tipalkami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žúžlja |
1. ekspr. kdor {rad} vsebinsko prazno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žúžnja |
ekspr. kdor nerazločno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjáč |
ekspr. kdor {rad} vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjálast |
ekspr. ki nerazločno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žužnjálo |
ekspr. kdor nerazločno govori:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvarovína |
pog. nekvalitetno meso z veliko maščobe, mren, kit:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvéčiti |
1. drobiti z zobmi in mešati s slino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvégla |
1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvekálnik |
zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žveplenjáča |
bot., v zvezi navadna žveplenjača strupena goba z žvepleno rumenim klobukom in dolgim rumenim betom, Hypholoma fasciculare; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvêplo |
krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
žvížgati |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvižgavína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
žvížgniti |
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrgoléti |
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrgolévček |
ekspr. otrok, ki s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žvrkljáti |
1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
67.691 67.791 67.891 67.991 68.091 68.191 68.291 68.391 68.491 68.591