|
korzét |
tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo; steznik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kožekrílec |
nav. mn., zool. žuželke z dvema paroma kožnatih prozornih kril, od katerih je zadnji par veliko manjši od sprednjega, Hymenoptera:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
krogovíčje |
um. okras gornjega dela gotskih oken, sestavljen iz krogov, lokov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ladjevódec |
knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lámpas |
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
le |
piše se z vezajem 1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka:; členek, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lovíti |
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
máčeha |
1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mája |
1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
májica |
del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mákovec |
nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
martínji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
mehkúžec |
1. nav. mn., zool. živali z mehkim telesom brez notranjega ogrodja, Mollusca:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
módrc |
1. del ženskega spodnjega perila, ki pokriva dojke; modrček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
módrček |
del ženskega spodnjega perila, ki pokriva dojke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadálje |
knjiž. 1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdpreglèd |
zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdtlák |
teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je višji od zunanjega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natezálka |
nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natikáč |
nav. mn. obuvalo brez zadnjega zgornjega dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navsezadnji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nazádnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nedanašnji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nedovoljšnji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nesosednji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
netakojšnji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nèvsakdánjost |
lastnost, značilnost nevsakdanjega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
njegóv |
1. izraža svojino bitja, osebe moškega ali srednjega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja, ali stvari moškega ali srednjega spola, o kateri je govor:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óčim |
materin drugi mož v razmerju do njenih otrok iz prejšnjega zakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odréšen |
knjiž., redko ki naredi, povzroči, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve; odrešilen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odreševáti |
knjiž. delati, povzročati, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrešílen |
1. ekspr. ki naredi, povzroči, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odrítek |
1. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
órbita |
astr. tir okoli osrednjega nebesnega telesa pod vplivom gravitacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
osónčje |
astr. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
osrédnjost |
lastnost, značilnost osrednjega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pájčevnica |
anat. ovojnica osrednjega živčevja med trdo mreno in žilnico; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
palatalizácija |
lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pástorek |
sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pástorka |
hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
perseverácija |
1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pingvinji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
pitekántrop |
antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz starejšega in srednjega pleistocena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plêče |
meso iz zgornjega dela prednje noge goveda, prašiča, navadno s kostjo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdtlák |
teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je nižji od zunanjega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
poklòn |
1. nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa kot pozdrav, izraz spoštovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomenljív |
1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postsrednji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
potrès |
premikanje, valovanje zlasti zgornjega dela zemeljske skorje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
právšnjost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost pravšnjega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preblížnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
predprednji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
predpredpredzadnji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
predpredprejšnji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
preglàs |
lingv. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preobràt |
navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priklòn |
nagib glave ali glave in zgornjega dela telesa zlasti kot pozdrav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótigovórnik |
kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
protislonji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
púst |
1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razvejíti |
narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
rèp |
1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
ruptúra |
med. pretrganje, raztrganje notranjega organa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sedánjik |
1. lingv. glagolska oblika za izražanje sedanjega dejanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sédnica |
anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
senátor |
1. v nekaterih državah član zgornjega doma parlamenta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinántrop |
antr. človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga, pekinški človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinjína |
1. lastnost sinjega, svetlo modra barva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sožálje |
izraz sočutja komu ob smrti njemu bližnjega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spirála |
1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
sredíšnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
srednjevéštvo |
značilnosti srednjega veka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stéznik |
tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stilít |
asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
stréljati |
1. s sprožanjem orožja povzročati, da izstrelek zleti iz njega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ščegetávček |
anat. majhen nabrekljiv organ zunanjega ženskega spolovila; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
šímbas |
meso iz spodnjega dela govejega hrbta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
škripávka |
zool. nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
švapáti |
lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tábes |
med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
teologíja |
1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega, bogoslovje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ter |
I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túkajšnjost |
knjiž. lastnost, značilnost česa tukajšnjega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
túr |
zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujéti |
1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ultrazgodnji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
úrbas |
obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala; prednjik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrelíti |
1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vagína |
anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice; nožnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
večérnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vnapréjšnjost |
značilnost vnaprejšnjega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vprašánje |
1. ustno ali pismeno izražena želja, zahteva, s katero se kdo obrne na koga z namenom, da bi kaj izvedel od njega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vráčati |
1. dajati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrníti |
1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglàv |
1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vrtoglávica |
občutek koga po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsakdánjost |
1. lastnost, značilnost vsakdanjega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsèodrešujóč |
knjiž. 1. ki dela, povzroča, da postane kdo deležen popolnega notranjega miru, sprostitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
wéngenski |
geol., navadno v zvezi wengenski skladi skladi iz srednjega dela triasne dobe v razvoju Alp:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zúnajkŕmen |
navt., v zvezi zunajkrmni motor motor s propelerjem za pritrditev na zunanjo stran zadnjega dela čolna:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 17 117