|
drúštvece |
manjšalnica od društvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvo |
1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
društvovánje |
glagolnik od društvovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúza |
min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi; kopuča; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družabiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
|
|
družabnokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družabnoposvetovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družábnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoanalitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoangažiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski
uniji).
|
|
družbenocerkven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenocivilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenofilozofski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delo prof.dr. Andreja Kirna obsega tri težišča: filozofijo, sociologijo znanosti in tehnike ter družbenofilozofske razsežnosti ekoloških/okoljskih problemov.
|
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
|
drúžbenogospodárski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
družbenonadzoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
|
družbenoodgovoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
|
družbenopravljičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
|
družbenoprosvetljevalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenorazreden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoregulativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mladina v devetdesetih pa ima neko novo prevladujočo podobo, ki je zaznana kot umik v zasebnost in tradicionalizem in sočasno tudi kot povečana nestrpnost do nacionalnih in socialnih manjšin, družbenorobnih skupin.
|
|
družbenosatiričen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenosistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
|
|
družbenosocialen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenospolen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenostatusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biti po poklicu 'reklamni fotograf' danes pomeni več obvez in profesionalno-deontoloških imperativov, kot pa privilegijev na družbenostatusni lestvici.
|
|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
|
družbenostnojezikosloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jezikovno razsodišče (1980--1982), 1984 (družbenostnojezikoslovni sestavki).
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družbenotvoren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
družbenovzgojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
drúžbica |
ekspr. manjšalnica od družba 3:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbin |
pridevnik od družba 4:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboslóvje |
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družboslovnoznanstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družboslovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE - precej razvejana stran z obilico uporabnih informacij ter pravim družboslovskim forumom, polnim težkih polemik
|
|
družbovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbrani glagol je bil za družbovalce, ki poznajo in z drugimi gojijo kulturo druženja na svobodnem ozemlju Metelkove, žaljiv.
|
|
družbovánje |
glagolnik od družbovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúženje |
glagolnik od družiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
|
družinčád |
star. služabniki, služinčad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družínče |
zastar. služabnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
|
družinskorodoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile.
|
|
družinskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
|
|
družítev |
glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
|
drvárjenje |
glagolnik od drvariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvca |
ekspr. manjšalnica od drva:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvce |
manjšalnica od drvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
|
drvénec |
min. okamnina s kremenom prepojenega lesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvênje |
glagolnik od drveti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvolázec |
zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvosèk |
1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvóšec |
nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzanje |
glagolnik od drzati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzati |
1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. drzen: Sicer sm bla lani odlična, letos bom tudi in upam da bo matura kul, ane...sam zanima me če je bil kdo tok drzn in skenslal matko višjo raven al sm sam jz taka optimistka...
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
drznvraanovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fleur je vstala od drznvraanovske mize in se pridružila Cedricu, ki se je odpravil proti sobani.
|
|
držájen |
pridevnik od držaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálce |
manjšalnica od držalo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
|
|
držánje |
glagolnik od držati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držaun |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
|
|
držáva |
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
|
držávica |
manjšalnica od država:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državlan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljan: Pa še o državlanstvu: ne seri da se jim nč ne more - nedržavlana se da izgnat pa pika državlana pa (kot si pravilno ugotovu) nišans izganjat ...
|
|
državlanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Štos je v tem, da si državlanstva al pa druzga statusa niso uredil, ker te države niso priznaval.
|
|
državlján |
pripadnik določene države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljánček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Meni je tudi logično, in tu me brez potrebe razsvetljuješ, da država hoče disiplinirane in zdresirane državljančke se pa z tem seveda ne strinjam.
|
državljančka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za to pa so seveda potrebni podpisi državljančkov in državljančk.
|
|
državljanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanski: Torej so tudi oni izrabili kolaboracijo z okupatorjem kot sredstvo v državljanjski vojni.
|
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
|
državljanskovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripomba z državljanskovojnega stališča bi najbrž omenila dejstvo, da se tudi druga, poražena stran ni ravno izogibala morije med rojaki...
|
|
državljánstvo |
pravna pripadnost določeni državi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državn |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
državno prvenstvo: Kva res ti v Velenje a tm bo državn?
|
|
državnocerkven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medtem ko so se v avstrijskih deželah od srede 18. stoletja dalje izvajale številne upravne reforme, je bila beneška Istra še pred Napoleonovimi vojskami deležna le državnocerkvenih reform cesarja Jožefa II.
|
|
državnocesten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državnodobrodelen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
državnogarantiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
| | | |
44.886 44.986 45.086 45.186 45.286 45.386 45.486 45.586 45.686 45.786 
